Tiskane izdaje
Pozabite na stare Oplove kabriolete z vse prej kot atraktivno astro na čelu, ki je bila v prvi generaciji konstrukcijsko tako šibka, da se je njena karoserija na neravninah zvijala kot jegulja v vodi. Zdaj je tu imenitna in vsaj malce premijska cascada!
Za občutek svobode in vetra zadostuje kratkih 17 sekund. Pritisk na stikalo sproži eleganten ples elektrike in hidravlike. Dvigne se prtljažni pokrov in vanj se v hipu samodejno zloži platnena strešna konstrukcija. Vse to si lahko privoščite do hitrosti 50 km/h. Da je cascada v številnih pogledih daleč nad astro twin top, odkrijejo že zunanje mere. Novinka je v primerjavi s predhodnico daljša za konkretnih 23 centimetrov, kar jo postavlja v bližino audija A5 in BMW serije 3.
Primerjava s premijsko konkurenco se nadaljuje z detajli. V spominu ostanejo: prefinjeno krojena prednja sedeža s toplotno odbojnim usnjem in zračnim hlajenjem, električna podajalnika prednjih varnostnih pasov in štirisedežna zasnova. Slednja je takšna po imenu in rabi, torej z dostopnostjo in spodobnim prostorom.
Še bolj prepričljiva je strešna zasnova, kar velja za izdelavo (zadnje steklo je zlito s streho), pomikanje (z daljinskim upravljanjem vred) in dobro akustično zaščito z vmesno plastjo iz poliestra, ki dobro duši šumenje zraka do (pri nas) zakonsko predpisane največje hitrosti – pozneje je šum bolj izrazit.
Po drugi strani je cascada še vedno le ena izmed evolucijskih različic običajne astre. Šminka v obliki čudovito krojenega sedežnega usnja težko prikrije iz običajne sorodnice prevzeto armaturno ploščo in z gumbi preveč obdarjeno sredinsko konzolo, kjer ni vse tako logično, kot bi lahko bilo. Tudi pri zunanji podobi bi težko govorili o presežkih.
Cascada je predvsem tipičen opel s pričakovanim, a nekoliko oplemenitenim prednjim delom, recimo z LED-svetilni elementi in kromanimi dodatki. In zadek? Po potezah je bliže limuzinam kot športnim kupejem. Kolena se ne tresejo.
Je pa prtljažnik razmeroma velik. Če je streha odprta, je na voljo 280 litrov prostora, ki se razprostira predvsem v dolžino in širino. Čisto drugačen je pogled v prtljažnik, ko je predal za strešno konstrukcijo zložen. Prostor naraste na precej bolj uporabnih 380 litrov. Zagate, kam bi porinil ali stlačil potovalko, ni več. Komur to ni dovolj, izkoristi zadnjo možnost – z zlaganjem klopi dobi 750-litrski prostor.
Bolj vznemirljiv je novi 1,6-litrski bencinski turbomotor z neposrednim vbrizgom goriva in 125 kW (170 KM). Pa ne gre za papirnatega tigra. Štirivaljnik je poskočen, čeprav ne gre spregledati, da tehta za vožnjo pripravljena cascada več kot 1,7 tone.
Motorju, ki ga zaženemo s klasičnim ključem, ne z gumbom, lahko očitamo le pomanjkljivo zvočno kuliso. Težko bi sicer zapisali, da je anemičen, ni pa avtomobilski Luciano Pavarotti. In poraba? Na devet litrov je že treba računati.
Cascada je še po eni plati drugačna od nekdanjih hišnih kabrioletov. Ko gre za karoserijsko togost, je to prvi omembe vreden Oplov izdelek. Mirno lahko pozabite na zvijanje in ječanje karoserije. V primerjavi z astro twin top je cascada za 41 odstotkov vzvojno trdnejša in za 27 odstotkov odpornejša proti upogibanju.
Vse to dopolnjuje sistem za nadzor podvozja s tremi programi delovanja, kar je dobra osnova za umirjeno križarjenje, hitrejše potovanje in občasno zabavo na podeželskih ovinkih. Je pa cascada, za katero se obrne marsikateri pogled, za resno telovadbo kljub vsemu pretežka in rahlo okorna, da bi si zaslužila sloves popolne »premije«.
