Tiskane izdaje
Priznam, da sem, ko sem dobila prvi vrt, najprej vestno očistila ves plevel. Tudi užitnega, kar sem spoznala, ko sem dobila v roke prve knjige Daria Corteseja. Takrat sem na grede med drugim na novo »spustila« tudi regačico. Obvladujem koprive in čemaž, regačica pa raste povsod in se tako hitro množi, da že ogroža sicer trdoživi čemaž! Lotiti se je moram tudi drugače, ugotavljam! Letos kuham iz nje krepke juhe, v kombinaciji s čemažem, koprivami, špinačo itd. Začinim jih s sladko smetano in na koncu še z žlico popečenega drobirja pršuta. Res ne vem, zakaj na embalaži piše, da gre za kockice, zato zadnje čase raje na drobno narežem nekaj rezin pršuta, pa je!
Druga zgodba so moja »zelja«. Tako pozno jih sejem in nato presajam, da se »zbudijo« šele pozno spomladi! Brstični brokoli, ki naj bi bil goden že februarja, se je razvil šele zadnji teden v marcu. Res pa je, da je na visokih gredah toliko topleje, da sta mi v enem tednu skoraj ušla v cvet vse okrasno zelje – recept je na koncu – in brokoli romanesko. Nič hudega, smo že pojedli … in ker je vsaka stvar za nekaj dobra, bom lahko vsaj eno visoko gredo pripravila na novo sezono!
Čez zimo so se posedle plasti v vseh treh gredah. Dodati moram kak decimeter komposta in po vrhu novo zastirko. Potem prideta na vrsto novo sejanje in sajenje! Predvsem bom s pridobljenimi izkušnjami bolje načrtovala. Vsekakor bom samo na eni gredi posadila trajna zelišča, tudi malo strašnico, ki je na starem vrtu postala velika in lepa rastlina. Vedno jo dodajam v frtaljo, tukaj, v receptu v nadaljevanju, pa je končala v sufleju. Zanimiva rastlinica, mladi listki po okusu nadomeščajo kumaro. Priporočam!
V hladnem rastlinjaku na starem vrtu paradižnik lepo raste. Prvič sem sejala že kmalu v februarju – ko je bil prav posebno priporočen datum po setvenem koledarju Marije Thun. Po presajanju sem dala šotne lončke v polivinilaste vrečke, da ima vsaka sadika svojo mikroklimo. Tako se ne more prehitro izsušiti, pa tudi nočni hlad, če preseneti, jim ne pride do živega. Se že veselim letošnje bere. O vsem pa poročam!
Sufle s pomladnimi zelmi
Namesto frtalje sufle! Za dva.
- veliko prgišče mešanice male strašnice, čemaža, kopriv in zelenja mlade čebule
- 2 jajci
- 2-3 žlice sladke smetane
- 70 g kozjega sira (narezanega na polcentimetrske kocke)
- 100 g naribanega parmezana
- sol, kajenski poper (oboje po okusu!)
- 2 posodici
- modela za sufle
- papir za peko in bombažna vrvica
- 2 žlici masla za posodi
- Z maslom dobro namažemo posodi in ju bogato potresemo s parmezanom (preostalega zamešamo v zmes). Ovijemo ju v papir, ki ga pritrdimo z vrvico. Drobno sesekljamo oprane in osušene zeli. Pečico segrejemo na 200 stopinj.
- Jajci ločimo in iz beljakov stepemo trd sneg. Rumenjaka razmešamo s smetano, dodamo zeli in kajenski poper, parmezan in kozji sir. Dobro premešamo. Nato postopoma dodajamo še sneg in rahlo premešamo. Napolnimo v modla in postavimo v vročo pečico.
- Pečemo 16-18 minut, da »frtalja« (sufle) naraste in se lepo obarva. Postrežemo takoj!
- Zraven ponudimo regratovo solato.
Še opozorilo: Ker so sestavine (parmezan in kozji sir) že slane, sufleja dodatno ne solim. Sicer pa, poskusite ...
