Tiskane izdaje
Bil je lep, sončen dan in vetrc je sem ter tja prinesel vonj zelišč, ki so v suhi vročini dišala bolj kot kdaj prej. Arome timijana, kraškega šetraja, ožepka, sivke, rožmarina, žajblja so me omamljale, nežno in prefinjeno nagovarjale, naj preizkusim, kakšno moč imajo to leto.
V mislih sem preletela lastnosti vseh teh zdravilnih rož, da bi se lažje odločila za medsebojno kombiniranje: timijan ali materina dušica je balzam za dihala in deluje protibakterijsko, kar je v poletni vročini še kako dobrodošel učinek. Kraški šetraj je eno najstarejših zelišč in je antiseptik celotnega prebavnega trakta. Ima poseben privilegij in status v zeliščarstvu, saj velja za moški afrodiziak. Sila zabavno je, ko to povem v mešani skupini poslušalcev in opazujem, kdo se je najbolj razveseli – ženske! Ožepek ali izop je omenjen že v Svetem pismu – bil je čistilo templjev, danes pa je lek za vse vnete in prizadete sluznice v telesu. Sivka, prelepa, dišeča, je na mojih vrtovih prava važička in brez nje ni pripravkov za spanje, pomiritev, blaženje pikov in odvračanje žuželk. Rožmarin, ki mu pravijo roža spomina, je najboljša »jutranja kavica« za vse, ki zaradi nizkega krvnega tlaka zjutraj ne funkcionirajo, kot se od njih pričakuje. Mrzle noge in roke bodo kmalu postale tople ob rožmarinovih pripravkih. Žajbelj ima tako širok spekter delovanja za zdravje, da mu rečejo naravni antibiotik. Pomaga pri odvajanju vode, želodčnih in žolčnih težavah, odpravlja težave v ustni votlini, razkužuje in še veliko dobrih lastnosti ima.
Maslo – da, prosim
Želja, da bi ohranila sveži vonj in okus dišavnih zelišč tudi v kuhinji, me je pripeljala k maslu. O maslu, njegovi koristi ali škodljivosti občasno beremo in poslušamo v medijih. Dokončnega odgovora, maslo da ali ne, nikoli ne dobimo, saj mnenja strokovnjakov ostajajo različna. Če bi vprašali Francoze, bi se samo nasmehnili, z nožem postrgali maslo, ga namazali na košček popečenega kruha ali croissant in z največjim užitkom pojedli. Slovenci nismo visoko na lestvici porabnikov masla, a sedanjost mu je naklonjena in na mizah je spet dobrodošlo. Da ga sama strastno uporabljam brez slabe vesti v vseh mogočih kombinacijah, mi je prešlo v navado že v otroštvu, ko sem prijateljevala z deklico, ki je Francozinja. Zdaj je, tako kot jaz, odrasla ženska in še vedno med klepetanjem pogosto uživava v slanih zeliščnih ali sladkih dišečih različicah masla.
Kako kombinirati?
Izdelava zeliščnega masla je preprosta in za vse recepture enaka – razlikujejo se le dodatki. Bistveno je, da maslo pred uporabo pustimo nekaj časa na sobni temperaturi, tako bo postalo mehko in bomo lažje vmešali dodatke. Zelišča očistimo stebelc in jih po potrebi nasekljamo. Ko smo maslu dodali vse izbrane dodatke, ga dobro premešamo in z žlico prestavimo na prozorno folijo. S folijo ga oblikujemo v obliko »debelejše klobase«, robova na vsaki strani stisnemo, kot bi hoteli zavezati, in postavimo na hladno, poleti v hladilnik, za toliko časa, da se strdi. Če smo bolj igrivo razpoloženi, napolnimo manjše posodice, različne modelčke in bomo dobili več oblikovanih koščkov, ki bodo del dekoracije.
Če se z zeliščnim maslom še niste srečali, vam gotovo po glavi roji vprašanje, kako ga uporabljati in s čim kombinirati. Slano aromatično zeliščno maslo ponudimo kot predjed ob popečenih kruhkih, kot polivko po testeninah, lahko je osnovna maščoba za pripravo rižot in drugih jedi. Košček dodamo na biftek pred serviranjem, tudi kuhan krompir v oblicah bo bolj okusen. Lahko je namaz pri pripravi sendvičev, dodatek ribjim jedem, uživamo ga ob pečeni zelenjavi in mesu na žaru, je aromatičen dodatek pri peki kruha in dobra ozimnica za zimski čas, ko vrtovi počivajo. Nekaj receptov vam svetujem – ampak saj veste, korajža velja, uporabite lahko vse, kar imate na razpolago, od pehtrana, drobnjaka, trpotca, strašnice ...
Kaj pa maslo – ja, spada v hladilnik. Eno, še bolje dve, da taka priložnost, kot je današnja, ne odleti mimo vas, ampak jo izkoristite in se potem razvajate z okusi, kolikor se le da.
