Marija Fras s Paričjaka v osrčju Kapelskih goric je med ljubitelji domačih tradicionalnih in naravnih jedi že stara znanka. Njena prva knjiga je pod okriljem Turističnega društva Klopotec Kapela izšla že leta 1997, nato pa je spisala še sedem knjig, torej skoraj eno na leto. Tako je najprej izšla knjiga z naslovom Jedi naših babic, za njo pa še Prleška kuhinja (1999), Sadje v prehrani (2002), Dobra domača kosila (2004), Zelenjava v prehrani (2006), Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni (2007), Med v prehrani (2008) in zdaj še Jedi na žlico - enolončnice za vsak žep in okus (2009), ki je izšla pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Na predstavitvi najnovejše knjige so v gostilni Zorko v Borecih (Križevci pri Ljutomeru) poleg avtorice sodelovali še člani ekipe, ki so sodelovali pri veliki večini njenih knjig: Ludvik Sočič kot urednik, Dušan Antolin kot oblikovalec in Lado Klar kot fotograf.
Marija Fras je tokrat zbrala skoraj 200 receptov za pripravo enolončnic. Razdelila jih je na mlečne, zelenjavne in druge brezmesne jedi ter enolončnice z (ločeno) različnimi vrstami mesa, tudi z ribami in divjačino. Na začetku avtorica pojasni, kako sestavljati jedilnike, ki so morda bolj preprosti za pripravo, vendar morajo zadostiti človekovim potrebam po energetski vrednosti in prehranski raznovrstnosti.
Enolončnica lahko nadomesti kosilo
»Za jedi z žlico uporabljamo še več drugih izrazov, najpogostejši je enolončnica, kjer gre za samostojno jed, ki vsebuje enako količino hranilnih snovi kot pravilno sestavljeno kosilo. Izraz enolončnica izhaja iz tega, ker so jo nekoč kuhali v enem samem loncu; v krušni peči ali v visečem kotličku nad kuriščem, pozneje pa tudi na štedilniku. Tudi danes jo lahko skuhamo v enem loncu, vendar potrebujemo vsaj dve posodi za pripravo prežganja, bešamela, podmeta za praženje čebule. Prav tako potrebujemo več posod, če živila kuhamo ločeno in jih damo šele proti koncu priprave v skupno posodo. Pri enolončnicah mešamo meso z zelenjavo, stročnicami, testeninami, kašami ali različno zelenjavo med seboj. Poleti so priljubljene enolončnice brez mesa, še posebno z zelenjavo z domačega vrta. Mlečne so primerne za zajtrk ali večerjo, za bolne ali starejše ljudi tudi za kosilo,« pojasnjuje Frasova, ki je prepričana, da mora biti enolončnica sestavljena tako, da lahko nadomesti kosilo. V njej naj bodo meso ali drugo beljakovinsko živilo (stročnice, skuta, mleko, jajca), maščoba, zelenjava, krompir, riž, testenine, kaše ipd. Jed dopolnimo s kosom rženega ali polnozrnatega kruha ali kruha s semenjem. Obrok pa obogatimo še s svežim sadjem in svežo zelenjavo.
Domače je dobro in zdravo
Marija Fras dodaja, da se načini priprave hrane nenehno spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic uporablja žito in žitne proizvode, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Poudarja pomen zelenjave in sadja ter polnovrednih žit in žitnih proizvodov, kot so rž, pšenica, pira, ječmen, koruza, oves, ajda, proso in riž. Pomembne so tudi stročnice: fižol, grah, bob, leča, soja in čičerka. Ko gre za zelenjavo, sodijo v enolončnice vse vrste, predvsem pa listnata, korenasta, gomoljasta in cvetna zelenjava ter plodovke. Veliko je tudi enolončnic s kislim zeljem. Od mesa naj bi bile v ospredju ribe in tudi nemastna perutnina brez kože pa pusta in nemastna svinjina, teletina in govedina. Marija Fras ves čas poudarja, da je dobra in zdrava hrana tista, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil.