Fižolček, fižilček in fižulček

Stara ljudska pravljica iz Benečije pripoveduje o treh fižolčkih, ki so bili sicer čisto enaki, a vendar vsak samosvoj. Šli so po svetu, doživljali dogodivščine, a je že davno tega in se je v spominu malce izgubilo. Kakorkoli, zanesljivo so bili imenitni. Sprašujem se, kako bi Evropa preživela, če Kolumb ne bi odkril Amerike in krompirja, koruze, paradižnika, fižola ... Prav lahko pa si predstavljam, če fižol ne bi bil tako blagoroden, kako imenitna specialiteta bi bil, ko bi ga prodajali po zrncih kot kaviar.

Pri nas doma smo vedno dobro jedli. Mama je v nedeljo skuhala velik lonec fižola in ga v ponedeljek zabelila s krompirjem, v torek z makaroni, v sredo z rižem, v četrtek in petek pa z golažem, če je bilo kaj mesa pri hiši. Še danes se spominjam okusov, ki jih nismo nikoli presegli.

Hladna fižolova omaka je izviren družinski izum. Je poskus dvigniti fižol na višjo kulinarično raven, primerljivo z imenitnejšimi, ekskluzivnejšimi in dražjimi jedmi.

Takole gre:

1. Fižol – priporočam prepeličarja ali češnjevca – skuhamo, zmeljemo, pretlačimo v pire in ohladimo.

2. Dve jajci v trdo skuhamo, rumenjake z vilicami pretlačimo, solimo in dodamo veliko žlico gorčice.

3. Med mešanjem počasi prilivamo sončnično olje, dokler ne dobimo neke vrste majoneze.

4. Drobno seseljkamo beljake, drobnjak, nekaj vejic peteršilja, lahko tudi kisle kumarice ali kapre.

5. Fižolov pire, jajčno osnovo oziroma majonezo, beljake in zelišča pomešamo, posolimo, dodamo vinski kis po okusu in toliko fižolice (vode, v kateri se je kuhal fižol), da je kislost omake primerna in da ni pregosta. Dobro potresemo s sveže zmletim črnim poprom in postavimo na hladno.

Najboljša priloga k hladni fižolovi omaki so vroče krompirjeve pogačice. To pa tako:

1. Krompir (dva gomolja na osebo) operemo, skuhamo, olupimo in še vročega pretlačimo, posolimo ter oblikujemo v potlačen stožec.

2. Drobno sesekljane ocvirke, šunko ali slanino in pol manjše čebule popražimo na žlički olja, potresemo z nasekljanim peteršiljem in prelijemo čez pretlačen krompir.

3. Na vrhu stožca naredimo krater in vlijemo vanj dve razžvrkljani jajci, nato dodamo moko, za približno tretjino krompirjevega volumna naj je bo, in najprej z nožem, nato pa z rokami zgnetemo testo. Ne gnetemo predolgo, da ne preutrujamo testa.

4. Testo razvaljamo približno 2 mm na debelo in s pomokanim kozarcem na pomokani deski izrežemo ploščice.

5. Krompirjeve ploščice na vročem olju ocvremo na obeh straneh, vendar tako, da jih ob polaganju v olje obrnemo na glavo.

6. Odložimo jih na papirnate brisače in še vroče postrežemo.

Ko bi imel naš oče sto let, smo povabili na večerjo nekaj njegovih prijateljev. France Bučar je ob hladni fižolovi omaki zamomljal: doma imam celo njivo fržola, pa tako dobrega še nisem jedel. Potem je skrbno zložil prtiček in razložil: to pomeni, da bom za to mizo še prišel.