Tiskane izdaje
Ob dietah, ki zmanjšujejo količino ogljikovih hidratov ali jih bognedaj celo povsem izključujejo, vsak sam pri sebi najprej otožno pomaha v slovo – testeninam. Ampak za tiste, ki ne morejo živeti brez tega, da bi navijali špagete, obstajajo alternative.
Strokovnjaki ob dietah z majhnim vnosom ogljikovih hidratov takoj povedo, da se boste ustrelili v koleno, če jih boste popolnoma izključili – kar propagirajo nekatere neživljenjske in nezdravo stroge diete. Te se ponavadi namreč končajo tako, da pomanjkanje kalorij človek nadomesti z maščobo. Ključno je opozoriti, da so ogljikovi hidrati gorivo za telo, pomembni predvsem za možgane in živčevje. Brez njih telo ne more na dolgi rok ostati normalno fizično dejavno, pa tudi delovanje posameznih organov je lahko moteno. Res pa je, da so nekateri ogljikovi hidrati lažje pogrešljivi kot drugi.
Polnozrnato naj ostane
Njihov najboljši vir in tisti, ki ga nikakor ne gre izključiti iz dnevne prehrane, so žita. Pri tem velja preprosto pravilo: manj so predelana, boljša so. Žita, če so polnovredna, v telo dostavijo vitamine, minerale in tudi vlaknine. Predvsem zadnje med drugim pomagajo tako, da vam dajo občutek sitosti, zato je manj možnosti, da se takih ogljikovih hidratov prenajeste.
Na drugi strani so predelani ogljikovi hidrati, ki se na krožniku znajdejo v obliki belega kruha, oluščenega belega riža, sladkarij, sladkanih pijač ... Ti v resnici lahko prispevajo k debeljenju, se vmešajo, kadar poskušamo težo (zdravo) zmanjšati, neugodno pa vplivajo tudi na sladkorno in bolezni srca. K paketu, v katerem dobimo te, je namreč veliko odvzetega in veliko dodanega: odvzeto je tisto, kar je za nas koristno, dodan pa največkrat sladkor, kar za nas ni koristno. Pravi odgovor je torej v zmanjševanju vnosa predelanih ogljikovih hidratov. Večina ljudi naj bi v dnevni prehrani dobila iz ogljikovih hidratov od 40 do 60 odstotkov vseh kalorij – priporočljivo, še enkrat, iz kompleksnih ogljikovih hidratov in naravnih sladkorjev. Kako to doseči: jejte več sadja in zelenjave, pa neoluščen riž, polnozrnata žita in tak kruh. Pojejte tudi več stročnic, kot so fižol, leča in grah.
Domača alternativa
Za marsikoga je to velika težava iz preprostega razloga, da ima v resnici rad testenine. Kaj so torej alternative? Nam najbližja in najbolj domača je po krivici precej spregledana buča špagetarica – čeprav jo vse večkrat vidimo v bolje založenih trgovinah, pa tudi dovolj obstojna je, da ustrezno hranjena zdrži daleč v zimo. Gre za nekoliko podolgovato bučo lepe rumene barve, ki ima specifično meso: ob kuhanju ne ostane v kosu, ampak se razpusti v prave pravcate špagete, ki so povrhu še izredno tanki, nekako standardne debeline 3 pri navadnih špagetih.
Buča špagetarica nekako nikoli ni doživela polne slave kot nadomestek za prave testenine, vendar je z nekaj mesno-zelenjavne omake lahko odličen glavni obrok, za nameček pa naredi še vtis na primer pred gosti. Ljudje so na splošno dojemljivi za nenavadne stvari pri kuhariji – še zlasti če so z domačega vrta.
Iz sladkega krompirja
Na zahodu, predvsem tam, kjer je ima močno zaledje azijska kuhinja, pa so že nekaj let kot nadomestek za »ogljikovohidratne« testenine zelo priljubljeni rezanci, imenovani širataki.
Posebej radi po njih posežejo tisti, ki si želijo shujšati: so namreč brez OH, brez maščobe in tudi skoraj brez kalorij. Narejeni so iz sladkega krompirja, zato njihove prodaje ne poganjajo samo shujševalci, ampak tudi ljudje, občutljivi na gluten. In teh je, kakor poročajo različne organizacije, čedalje več.
Tretja velika skupina, ki rada poseže po rezancih širataki, pa so lenobneži: zahtevajo namreč še manj priprave kot običajne testenine. Ker se prodajajo namočeni v vodo, jih je treba le odcediti, splakniti in potem na hitro prevreti. To jih odvzame tudi nekoliko čuden vonj ter rahlo grenkost, poročajo redni uporabniki.
