Med omamno sivko v Provansi

Pokrajina, ki je pisana zaradi polj sivke, sončnic in šetraja. Zeleni griči, na katerih »čepijo« ljubka mesteca, gore, dolge vrste trt. Živo modro nebo, skržati, vroč suh zrak, ki diši po zeliščih, provansalska kuhinja. Vse to so razlogi, da se leto za letom vračamo v Provanso.

Provansa je v resnici zelo raznolika pokrajina. Del nje, planota Valensole, je dom sivke. Tam se razprostirajo širna sivkina polja, ki so v resnici takšna, kot jih prikazujejo razglednice in reklamni prospekti. Sivka, do koder seže oko in včasih še dlje. V tem predelu je Francozi pridelajo največ; ni čudno, da zrak na večer dobesedno diši po sivki.

Tri vrste boste v tem delu našli zasajene – pa čisto nobenega drugega križanca več, naj gre za predelavo ali okras. Lavandula angustifolia ali prava sivka (lavande fine po francosko) je najbolj neobčutljiva in raste tudi divje. Ima najlepši vonj od vseh treh. Lavandula latifolia ali širokolistna sivka (lavande aspic po francosko) prosto raste na nadmorski višini od 100 do 500 metrov in ima močan in prodoren, vendar veliko manj kakovosten vonj od prave sivke. Lavandin pa je križanec med zgornjima dvema in se goji izključno za izdelavo eteričnega olja.

Molje omamlja, ne odganja

Za sivko še zdaj iz preteklosti velja, da odganja molje in odišavi perilo. Sama mislim, da je bilo nekoč tako, da so imeli po omarah naftalin, hkrati pa so obesili tudi sivkine šopke zaradi odišavljenja – in tako se ni dobro vedelo, kaj jih je v resnici odgnalo. Pred leti, ko sem se sama začela ukvarjati z zelišči, sem namreč naredila šopke sivke in jih izobesila v zeliščni kaš­či, kjer shranjujem suha zelišča, v veri, da moljev ne bo. Nasprotno!!! Sedeli so na sivkinih cvetovih in se omamljali!

Počasi je sivka postajala vse bolj prisotna v mojih čajnih mešanicah in vse manj za okras. Enostavno tako zdravilne rože nisem mogla uporabiti le »za oči«. Ugodno deluje na živčevje, zato je uporabna proti nespečnosti, hiperaktivnosti, različnih glavobolih, omotici, nemirnosti, splošno znano je, da učinkuje proti različnim strupom, zato si takoj po piku ali ugrizu natrimo rano s cvetovi, če imamo gripo, jo inhalirajmo – če nič od tega ne potrebujemo, pa vejico položimo med sveže zlikano perilo.

Za vsakega, ki ima dušo

Žetev sivke v Provansi je navadno v drugi polovici julija in privabi veliko število obiskovalcev in turistov, saj ob tem poteka tudi festival. V mestecu Valensole je to okrog 20. julija; priznati moram, da je izvrstno pripravljen in vreden obiska. Restavracije ponujajo pripravljene jedi s sivko, različno izbiro pijač in sladic, stojnice so prepolne sivkinih izdelkov od kruha, bonbonov, prtov, vezenih s primernimi motivi, keramike s poslikavo ... Ni ene stojnice, ki bi ponujala kaj drugega kot izdelke iz sivke, na voljo je tudi ogled dobre prakse žetve in pridelave eteričnega olja.

Da bi vam pričarala malo tega veselja in arome, sem pripravila recept za sivkino rolado, ki je nadvse osvežilna in primerna sladica za poletno vročino. Priprava je enostavna in tudi sestavine so tako rekoč pri roki. Okus pa drugačen, malo oster, malo sladek, malo nežen in malo močan, tako kot dežela sivke, za katero pravijo, da premami vsakega, ki ima dušo.