Vabimo vas na piknik

Najlaže gre tako, da naročimo nekaj velikih pic v bližnji piceriji in sami poskrbimo le za pijačo. Rešitev je izvrstna, ne pa prav poceni. Malo bolj je naporno, če prevzamemo pogostitev na svoja ramena, to je že res, a s pravo organizacijo se da. Zagotavljam.

Najprej določimo slog zabave. Razumljivo, da je praznovanje 6. rojstnega dne domače princeske z njenimi prijateljicami v znamenju balonov, trakov, bleščic in rožnato-perlastih mafinčkov, kaj takega nam ne pride na misel na zabavi za rojstni dan triletnika, ki se navdušuje nad prašilnim letalom iz risanke. Ta bo nedvomno glavna zvezda praznovanja: tako na torti iz marcipana kot na krožnikih, prtičkih in kozarčkih.

Ko imamo določen slog, gre vse laže. Odločitev, kaj bomo ponudili gostom, je bolj ali manj odvisna tudi od količine posode, kozic, krožnikov, pribora in kozarcev, ki jih premoremo. Če želimo pripraviti pogostitev z vsem razkošjem, moramo vsega tega imeti dovolj in še nekaj za povrhu, se pravi, vsaj nekaj dodatnih žlic in vilic za serviranje hrane. Drugače izberemo takšno za enkratno uporabo (joj, kako je neuporabno v vetru) ali pobrskamo po omarah za vsem uporabnim, čeprav iz različnih (staromodnih) kolekcij. Pri zabavi kar tako ni napak, če imajo otroci plastične kozarčke in pribor, najbolje v pisanih barvah, da jih ločijo med seboj, ali izberemo katerega izmed pripomočkov za razločevanje kozarcev, ki jih nabavimo v bolje založenih trgovinah s tovrstnim blagom. Pri manj slovesni pogostitvi je tudi smiselno na vidnem mestu postaviti ličen koš za smeti. Praviloma so gostje kar hvaležni za kaj takega. Prav tako so hvaležni, če na več mestih razpostavimo prtičke in papirnate brisače za enkratno uporabo, posebno če je na zabavi več otrok.

Razdelimo delo

Da bi imeli na vrtu možnost postaviti dolgo mizo za 30 ljudi, je najbrž utopija. Vsaj pri nas kaj takega ni mogoče. Zato včasih več miz s stoli ali klopmi raje razporedimo po različnih koncih vrta z enako ali vsaj podobno izbiro hrane in pijače. Največkrat pa imamo ločene mize za odrasle in otroke – zanje nizke mizice s klopmi, deklice so rade na odejici na travi, da imajo potem svoj piknik.

Velikokrat se odločimo za bifejsko ureditev. Na posebni mizi ali dveh ponudimo pijačo, pribor, krožnike, na drugi hrano z vsem servirnim priborom. Na raznih koncih vrta in pod senčnim paviljonom imajo gostje možnost sesti za mizo s stoli ali na klopi. Ta način je zelo eleganten, ampak če imamo med gosti več starejših, ki se težko premikajo, so na vozičku ali potrebujejo za vstajanje palico, je bolje, če je večji izbor hrane (tudi) pri njihovi mizi. Včasih res ne gre, zato nekoga prosimo, da poskrbi zanje in jim prinese hrano. Imate toliko miz? Hm, takrat pridejo v poštev vse vrste miz, ki jih sicer uporabljamo še za, recimo, kampiranje. Za silo se obnesejo narobe obrnjene višje gajbice. Z lepim prtom prikrijemo njihovo siceršnjo namembnost.

Pri vrtnih zabavah imajo največ dela gostitelji; od kuhinje do vrtne mize je praviloma le nekaj korakov, ki se ob koncu dneva lahko naberejo v kakšen kilometer. Nekateri imajo na vrtu letno kuhinjo, kar je res priročna rešitev, ampak mi in še kdo nismo taki srečneži. Zato iskreno svetujem nabavo močnega pladnja za prenašanje vsega potrebnega na prosto (in po zabavi nazaj v kuhinjo), s katerim prihranimo nogam vsaj kakih 100 metrov.

Gostitelji bi želeli tudi malo poklepetati, ne le kuhati, peči in tekati s hrano ali pijačo na vrt, navsezadnje gre za popestritev običajnih dni, ki naj ostanejo vsem v lepem spominu. Najbolje, če nekdo, ki mu zaupamo, prevzame skrb vsaj za pijačo. In, jasno, večino hrane pripravimo vnaprej.

Odlično se obnesejo solate, med njimi je nekaj že ponarodelih: testeninska, riževa, šopska, s stročjim fižolom, porova, francoska. Zeleni se izognimo, saj se prehitro postara, uvene, podobno je paradiž­nikovo bolje pripraviti tik pred zdajci. Pri solatah, ki jih pripravimo dan prej, naslednji dan okus preverimo in navadno dodamo še malo kisa in soli. V nadaljevanju vam ponujam dva preverjena recepta za solati, ki pri nas visoko kotirata na lestvici najbolj slastnih vrt­nih solat, celo po otroških merilih.

Okusne so zelenjavne pite (quiche) iz krhkega ali listnatega testa. Tista z brokolijem ali porom in slanino je že ena izmed njih, odlična je špinačna ali blitvina, pa klasična sirova lotarinška in ta z lososom ter grahom malo naprej. Vse pite lahko pripravimo prej, jih na pravi dan in pravo uro le malenkost pogrejemo v pečici ali ponudimo hladne. Druga mož­nost je, da prej pripravimo testo in vse sestavine, malo pred prihodom gostov pa vse skupaj sestavimo v pito in spečemo v pečici. Na podoben način se lahko poigramo z zelenjavno-mesnimi mafini, le da jih je najbolje peči sproti. Še en starodaven recept z železnega repertoarja naše družine vam ponujam. To so mesne sulice. Najboljše so tople, a brez težav jih ponudimo hladne, pečene večer prej.

Na delovni dan?

Prijateljska zabava je lahko v slogu, da »vsak nekaj prinese«. Takšnih imamo pri nas polno poleti, ko se z nekaj družinami, ki se v tistih dneh tako kot mi soparijo v Ljubljani, dogovorimo največ večer prej. Ponavadi gre najlaže, če si pripravo hrane vsaj delno razdelimo. Lani smo denimo zares uživali ob napol prerezanem pečenem krompirju iz pečice, ki sem ga sproti pekla, prijateljice so prispevale namaze, zraven pa smo hrustali poletno papriko in češnjevce z vrta. Včasih se odločimo za tematsko zabavo: peka domačih toastov gre tudi na vrtu, če elektriko iz kuhinje privlečemo na podaljšku. Ima še kdo opekač, da bo šlo hitreje? Čudovita je mehiška zabava s tortiljami. Palačinke na vrtu? Nekaj plinskih gorilnikov, ki jih imamo sicer na kampiranju, ena ponev, dve, tri, nekaj litrov testa in zabava je na vrhuncu.

Bo zabava popoldne na delovni dan? Naj bo praznovanje hkrati kosilo, ne le malenkostna pogostitev z obloženimi kruhki? Se bo zavleklo v večer in naj bo hkrati večerja, vsaj za otroke? Ne boste verjeli, ampak mineštrica je za take primere čudežna. Skuhana v velikem loncu in iz sezonskih sestavin, ki jih je tisti hip v izobilju. Le fižolu se izognem. Gostje imajo radi, če jo skuham z dodatkom kock pancete ali slanine, odlična je z dodano rdečo lečo ali kuhano pšenico. Zraven ponudim posušene kocke kruha, ki se v juhici tako slastno namočijo, in kup(ček) naribanega parmezana. Aha, da ne pozabim: ni dlakocepljenje, da se prej pozanimamo o morebitnih alergijah in posebnih prehranskih navadah gostov, s katerimi še nismo povsem na ti. Nekoč sem se kot gostiteljica hudo opekla in ne bi več ponovila napake.

O sladicah

Sladoled je poleti prva in najbolj preprosta izbira. Iz banjice ga ponudimo v skodelicah ali kornetih, pri čemer res svetujem nakup žlice za sladoled iz trgovine za profesionalce, in ne še ene za par evrov, ki zdrži največ eno sezono. Otroci so mnenja, da je z malo sladkih barvnih drobtinic, z vafljem ali čokoladnim oblivom vsaka kepica sladoleda boljša, zato ne vidim razloga, da jim na praznični dan ne bi ustregli. Drugače so v trgovinah na voljo lučke vseh sort, le ne prav poceni, pa navadno se otroci skregajo med seboj, katero bodo dobili, če niso vse enakega okusa in oblike.

Namesto sladoleda ali ob njem pa tokrat ponujam klasično izvedbo skutnega kolača s sadjem. Recept za kolač, ki se prenaša iz roda v rod, je s češnjami, čeprav ga lahko spečemo iz katerega koli sezonskega sadja. S kiselkastim (npr. viš­njami) je izredno osvežilen. Najboljši je dobro ohlajen in brez težav ga spečemo že večer prej, shranimo v hladilniku in narezanega na kose ponudimo na zabavi. Če ga spečemo v nizkem pekaču in narežemo na majhne kocke za grižljaj, ga lahko ponudimo v papirnatih košaricah za male mafine ali minjone. Tako lahko ponudimo vsakršno pecivo, ki nam je všeč. In, oh, kako je šik, če pecivo postrežemo na pladnjih na stojalu v več nadstropjih.