Zmešnjava s kobulnicami – ampak omleta je bila pa dobra

Trgovec ni poznal njihovih pravih imen, še manj kazal interes, da bi jih spoznal ...

Objavljeno
14. junij 2014 13.13
Posodobljeno
18. junij 2014 15.00
Mirjam Grilc, Odprta kuhinja
Mirjam Grilc, Odprta kuhinja
Pred kratkim sem obiskala vrtnarijo, kjer so imeli precej pestro ponudbo kobulnic. Opazila sem lončke s sadikami »komarčka«, označeni pa so bili z imenom gomoljasti koromač. Spet v drugih je bila sadika koromača ali »ljudsko« janeža – in so jih prodajali kot koprc. Imena so bila napačna, zato se mi je zdelo vredno poklepetati s trgovcem, ki pa ni kazal nobenega interesa, da bi sploh poznal prava imena in tako ozaveščal kupce.

Moji dnevi so prežeti z rožami – ne okrasnimi, temveč zdravilnimi, ki narekujejo tempo in način življenja skoraj vsej družini. Pred leti sem se odločila za delo zeliščarice in priznam, še vedno mi je v veselje in ponos. Res je sezonsko, a je tako intenzivno, da skoraj ni časa za dodaten hobi. Čeprav živim sredi domačega »botaničnega vrta«, obkrožena z lepoto cvetočih rož, potrebujem občasen odklop in takrat se ne odpravim v nakupovalni center, temveč v katero izmed vrtnarij, botanični vrt ali park. Ura ali dve sredi rastlinja me pomirita in napolnita z energijo. In včasih tudi čudenjem nad tem, kje še vedno zijajo luk­nje v ljudskem poznavanju uporabnih rastlin.

Kobulnice so lep primer.

Res je: podoben vonj in okus

Ravno v zvezi s komarčkom me je pred časom poklicala gospa, ki ni vedela, iz katere vrste bi pridobila semena za komarčkov čaj, češ da je toliko različnih sort, in naštela kar nekaj imen: sladki koromač, gomoljasti komarček, pravi komarček, sladki janež, gomoljasti janež, negomoljasti komarček ... Vonj in zdravilne učinkovine nekaterih kobulnic so si med seboj res podobni. Če doma posejemo komarček, koromač, kumino, koper, koriander in jih opazujemo, jih bomo v začetku rasti le s težavo ločili in tudi okusi še niso razviti. Vizualno nas dobesedno zapeljejo in brez pomisleka rečemo, da gre za eno in isto rastlino. Kaj šele kdo, ki jih še nikoli ni videl in je v prepričanju, da je kupil koromač, domov prinesel komarček ali koper!

Med sprehodom po vrtovih ponavadi odtrgam list ali dva in spodbudim obiskovalce, naj jih svaljkajo med prsti ali žvečijo in jih tako bolje spoznajo. Dodobra se nasmejemo zmedi, ki nezgrešljivo nastane. Zato, preden se podamo k današnjemu receptu: naj vam opišem nekaj teh okusnih in zdravilnih kobulnic, katerih uporabo toplo priporočam tako za premagovanje nekaterih zdravstvenih težav kot za popestritev jedi.

Spoznajte sedmerico

Bedrenec (Pimpinella saxifraga) raste v hribovitem svetu, a ga je vredno gojiti na domačem vrtu zaradi nedvom­no odlične arome in zdravilnih učinkovin, ki jih premore. Tudi ta rastlina po vonju rahlo spominja na koromač, a po zdravilnosti prednjači. Cela deluje protivnet­no. Uporabljamo jo za izkašljevanje, odvajanje sluzi, pri vneti sluznici zgornjih dihalnih poti, vnetju ustne vot­line in žrela, kot druge kobulnice pa je sestavni del čaja za prebavila.

Dišeči koromač (Myrrhis odorata) je meni najljubša kobulnica. Na pogled spominja na »žlahtnejšo« obliko praproti. Raste v hribovitem delu po travnikih in je tam precej razširjen. Je ena prvih pomladnih in poznojesenskih rastlin, ki vztrajajo v mrazu. Najbolj okusni so poganjki in mladi listi, čeprav je uporabna cela rastlina. Po vonju rahlo spominja na koromač in tudi deluje podobno na naše zdravje. Odlično vpliva na dihala, saj spodbuja izločanje sluzi, uravnava prebavo in preprečuje napenjanje, čisti kri, spodbuja delovanje jeter in žolča. Korenina ima prav posebno lastnost, da krepi želodec. Liste posušimo in shranimo za zimske dni, ko nam bo kot začimba in dišavnica priklicala vonj poletnih dni in obogatila jedi.

Koper (Anethum graveolens). Ljudje uporabljajo tudi ime koprc, zato nekateri mislijo, da gre za drugo rastlino. A ne: to je rastlina, ki smo je navajeni kot dodatek pečenim ribam in v kumaričnih solatah.

Komarčku (Foeniculum vulgare) so nekateri dodelili imeni sladki komarček in sladki koromač, a to niso pravilna imena. Večina tudi tu misli, da gre za dve rastlini. Ena po njihovem naredi gomolj in druga ne. V resnici gre za eno rastlino, le da so za nadaljnjo vzgojo uporabili rastline z močnejšim steblom in tako kultivirana rastlina naredi gomolj, v naravi pa ga ne boste našli. Gomolj je uporaben v kulinariki, prav tako listi in spada med hrano sladokuscev. Zeliščarstvo pa se opira na raziskave, ki potrjujejo zdravilnost v semenih, saj pomagajo pri prebavnih težavah in težave z dihali.

Koromač (Pimpinella anisum) je rast­lina, ki jo ljudje imenujejo janež in sladki janež, a pravilno in botanično ime je, kot že omenjeno – koromač. Uporabna je cela rastlina, vonj listov in semen je značilno sladkast in močno aromatičen. Semena so polna eteričnega olja in so nedvomno izredno koristna za pomirjanje prebavil in želodca. Čaj iz semen pomiri tako telo kot duha, listi pa odišavijo in začinijo ribje jedi, omake, juhe, namaze.

Krebuljico (Anthriscus cerefolium) poznamo tudi pod imenom vrtna krebuljica, saj jo večinoma gojimo doma. V naravi najdemo podivjano, poleg njenih sorodnih in podobnih vrst, med katerimi žal niso vse užitne in se jim je bolje ogniti. Liste krebuljice uporab­ljamo največkrat sveže, saj s sušenjem zgubijo večino zdravilnih učinkovin. Pri težavah z ledvicami in mehurjem, z želodcem in odvajanjem si pripravimo čaj iz svežih listov ali iztisnemo sok. Krebuljica je pri kuharjih znana kot aromatična začimbnica za pripravo različnih omak, polivk in namazov in je skoraj izrinila peteršilj. Rahlo spomin­ja na pehtran, vendar je veliko blažja. Semena skrbno shranimo za čaj ali pustimo, da popadajo na zemljo in se nam tako zasejejo.

Kumina (Carum carvi) raste po pašnikih in travnikih. Ne gre za kumin ali črno kumino – ta dva pri nas v naravi ne uspevata in gre za popolnoma drugi rastlini, čeprav imata podobni imeni. Kumina je uporabna cela od listov do korenine, a najbolj so zdravilna semena. Je najučinkovitejša med tremi (komarček, koromač in kumina), ki so v čajni mešanici proti napenjanju, krčem črevesja in želodca ali kot spodbuda za tvorbo mleka doječih mater. Kumina je nepogrešljiva v kulinariki in prežganka ne bi bila prežganka, če ne bi z žlico zajeli tudi njenih semen. Ima poseben okus, ki v nasprotju z drugimi ne spominja na janež.

Drugačna ometa

Letošnje leto ni ravno prijazno in naklonjeno kobulnicam, ki jih gostim na vrtu, zaradi pogostih temperaturnih sprememb, preveč ali premalo vode. Njihova rast je upočasnjena in obstale so nekje vmes. Med njimi na vrtu v rasti trenutno vodi komarček, ki je najvišji in najbujnejši – čez meter ima –, medtem ko druge ostajajo nekje pri njegovih »kolenih«. Nič zato, dovolj časa je do semen, ki so tako dobra za čaj, do takrat pa si postrezimo z okusnimi listi.

Še o današnjem receptu: ko pride pomlad in se pojavi prvo zelenje, se vsi veselimo in pripravljamo različne omlete. Bolj ko drvimo v poletje, bolj so klasične omlete »iz mode«. Zato sem zastavila drugače. Uporabila sem prvi mladi krompirček, od prijateljice sem dobila nezrele stroke graha (pečeni so kot maslo na krompirju) in seveda kot kraljice obroka dodala različne kobulnice, ki sem jih nasekljala v razžvrkljano jajce, začinila s pršutom – in bilo je več kot za prste obliznit.