V nekem pariškem lokalu je slavni francoski komediograf, romanopisec in humanist pa tudi vnet ugankar Tristan Bernard (1866 do 1947) težko pričakoval nastop nove pevke, ki so jo napovedovali z bučno reklamo.
Ko je končno prišla na oder in začela peti, pisatelj nikakor ni mogel razumeti, kaj poje: požirala je besede, refren pa se je slišal kot nekakšno nerazumljivo šušljanje.
»No, kaj pravite?« ga je malo pozneje vprašal lastnik hotela, h kateremu je spadal lokal. Bernard se je malce povlekel za dolgo brado, se zamislil in nazadnje odgovoril: »Tej ženski bi brez strahu zaupal vse svoje skrivnosti.«