Čas je, da črpamo iz slovenskega, narodnega

Čokoladni pralineji, kopalne brisače, okrasna blazina, papirnati prtički in še približno trideset drugih izdelkov, poslovnih daril in spominkov s prepoznavnimi vzorci, ki krasijo Vurnikovo arhitekturo, je za Vurnikove dneve 2014 nastalo v počastitev 130. obletnice rojstva tega arhitekta.

Nekatere ideje so se za zdaj uresničile šele kot prototipi, druge so že dosegle proizvodnjo, izbor 38 projektov od 50, ki so nastali na štiridnevni študentski delavnici na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), pa je vse do 1. junija letos na ogled na razstavi Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Darilo slovenske arhitekture – Vurnikovi dnevi 2014 v Radovljiški graščini.

Vurnikovi dnevi so vsakoletna prireditev Krajevne skupnosti Radovljica v počastitev častnega meščana Radovljice Ivana Vurnika, ob letošnji jubilejni, 130. obletnici rojstva tega pogosto prezrtega slovenskega modernista pa je prireditev zaradi pobude Centra arhitekture (CA) še bogatejša. »Na CA, kjer se ukvarjamo predvsem z izobraževanjem otrok in pedagogov o pomenu kakovostno grajenega prostora, smo si želeli, da bi ob tej priložnosti arhitekta, profesorja in inovatorja Ivana Vurnika spoznala širša javnost, saj je v primerjavi s svojima sodobnikoma Maksom Fabianijem in Jožetom Plečnikom precej neznan. Ker pa za Vurnikove dneve nismo imeli izoblikovane ne celostne grafične podobe ne nič drugega, kar sodi k takšnemu dogodku, smo se povezali z ALUO,« pojasnjuje arhitektka Barbara Viki Šubic iz CA.

Poleg celostne grafične podobe in oblikovanja Kažipota po arhitekturnem delu Ivana Vurnika (1884–1971), kar so zasnovali študentje Oddelka za vizualne komunikacije pod vodstvom rednega profesorja Ranka Novaka, je nastala še kopica izdelkov, ki kažejo velik tržni potencial. Vse skupaj se je tako razvilo, da so projekt poimenovali Darilo slovenske arhitekture – Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik, kar pa je širši okvir, znotraj katerega bi v prihodnosti lahko zasnovali podobne serije izdelkov po navdihu del tudi drugih slovenskih arhitektov. »Nekakšna darilna Plečnikova zbirka, med drugim v prodaji v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter turističnoinformacijskih centrih v Ljubljani, že obstaja, tako da zgodbo lahko razširimo,« poudarja Špela Kuhar.

Po njenih besedah je bila to velika priložnost, da se tudi v slovenskih podjetjih dvigneta miselnost in zavedanje, da znamo in lahko ustvarimo nekaj kakovostnega. Da imamo veliko virov in znanja, iz katerih lahko črpamo. Ne nazadnje z izdelki, ki jih naša podjetja izvažajo v tujino, predstavljamo svoje zamisli, znanje, dediščino ... »Tudi Ivan Vurnik in njegova žena Helena sta iskala in se zavzemala za uveljavitev tako imenovanega narodnega sloga. In zdi se, da so časi zdaj podobni. Čas je, da ponovno črpamo iz slovenskega, narodnega in da tudi kupimo kaj slovenskega,« meni sogovornica.

Tudi Vurnikov jedilnik

Z Barbaro Viki Šubic, s katero sta delovali kot nekakšen vezni člen med univerzo oziroma zamislimi in proizvajalci, pa sta pri proizvajalcih naleteli večinoma na pozitiven odziv in pripravljenost, da zamisli tudi zares spravijo na police. V butični velenjski Čokoladnici Lucifer so izdelali bonboniero s pralineji, čokoladice in čokoladne lizike, v ljubljanskem podjetju G-plast ravnilo, v podjetju Equa, prav tako v Ljubljani, stekleničke, v Emma Group v Lescah darilne vrečke, v Palomi v Sladkem Vrhu papirnate prtičke, v Svilanitu v Kamniku že načrtujejo izdelavo brisač, v radovljiški delavnici unikatne keramike Magušar pa sta nastala prva seta skodelic za kavo. In kje bo vse to mogoče kupiti? Palomini prtički, denimo, bodo na policah trgovin v njihovi prodajni mreži, dogovarjajo pa se tudi s turističnoinformacijskimi centri po Sloveniji ter z muzejskimi trgovinami. Predvidoma junija bo prodaja zaživela tudi na spletu.

V okviru Vurnikovih dnevov so v Vili Podvin pripravili tudi Vurnikov meni, ki ga je po pripovedovanju arhitektove kuharice Marjance Trampuž sestavil priznani kuharski mojster Uroš Štefelin in bo po degustacijskem tednu uvrščen tudi na njihov redni menu.

Tudi mentor in redni profesor na ALUO Vladimir Pezdirc je z rezultati oblikovalske delavnice zadovoljen, iz nastalega bi se po njegovem mnenju lahko rodila celo nova blagovna znamka. »Marsikatera idejna zasnova se je že spremenila v izdelek, toda treba se je zavedati, da je zdaj prav tako pomembna faza, kako pripeljati izdelek do kupca. Po naših izkušnjah na tej preizkušnji, torej pri trženju izdelkov, v Sloveniji pademo,« na realnost opominja profesor. Po njegovem mnenju bi tudi za prestrukturiranje, o katerem se tako na veliko razpravlja, pogosto zadostovalo že to, da bi podjetniki in njihovi zaposleni začeli drugače razmišljati. »Vsak mora drugače razumeti svoje poslanstvo in to je vse. In povrhu vsega nič ne stane,« je prepričan sogovornik.

Izdelki naj imajo vsebino

Temu prikimava tudi doc. Jure Miklavc in opozarja, da v Sloveniji na izdelke še vedno gledamo preveč proizvodno. »Treba je gledati uporabniško in tržno, to je edino izhodišče. Ker tega ne znamo, so propadli mnogi pomembni deli gospodarstva, med drugim lesna in pohištvena industrija, tekstilna ...« spomni sogovornik. Tudi pri tem študentskem projektu so v ospredje postavili snovanje izdelkov, ki imajo vsebino, kajti samo če imajo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi sporočilno, trženjsko in čustveno, lahko postanejo kaj več kot le tržno blago.

»Če izdelek kupiš kot tržno blago, ga boš brez pomislekov hitro tudi zavrgel, ko boš videl naslednjega. Izdelek, ki ima za sabo neko zgodbo, kje in zakaj si ga kupil, torej tudi osebni spomin in zgodovino, pa je dragocenejši. Johathan Chapman, profesor za trajnostno oblikovanje na akademiji za umetnost na univerzi v Brightonu v Veliki Britaniji, na pomembnosti čustvene komponente gradi teorijo prihodnosti trajnostnega oblikovanja,« k vsemu povedanemu doda dr. Barbara Predan, gostujoča predavateljica na Oddelku za industrijsko in unikatno oblikovanje.

Oddelek za oblikovanje na ALUO oziroma Univerzi v Ljubljani letos praznuje 30 let delovanja, prvi dogodek v okviru praznovanja te obletnice pa so prav Vurnikovi dnevi 2014.

Glavnina dogajanja bo jeseni, ko bodo postavili razstavo izdelkov najuspešnejših alumnijev, kaj so dosegli doma in v svetu ter kateri so njihovi najbolj prodajani in odmevni izdelki, ki dobivajo tudi strokovna priznanja. »Z različnimi dogodki, ki jih pripravljamo, želimo opomniti, da je oblikovanje povsod okoli nas ter da zadnja tri desetletja živimo v boljšem svetu, ker na ljubljanski univerzi deluje oddelek za oblikovanje. S primeri bomo pokazali, kako je z dobro oblikovanimi izdelki in jasno strategijo mogoče prerasti iz lokalnega izdelovalca v globalnega, in to v srednjem in višjem cenovnem razredu,« še razkriva Barbara Predan.