Človek, sekira in motorna žaga

V Postojni so se pomerile najboljše ekipe evropskih gozdarskih šol.

Objavljeno
29. maj 2012 10.41
Staš Ivanc, Panorama
Staš Ivanc, Panorama

»Ura pripravljena! Tekmovalca pripravljena! Tri, dva, ena – gremo!« je zatulil brkati Filip Flisar in na velikem odru sta zahrumeli motorni žagi, ki se jima skoraj ne more več reči motorki, ampak kar formuli. Minilo je dobrih pet sekund in prvi tekmovalec je od približno pol metra debelega debla že odrezal tri kolače, kakor v gozdarskem žargonu pravijo nekaj centimetrov debelim rezinam lesa.

To ni bilo čisto navadno tekmovanje – to je bil ekshibicijski šov Stihl Timbersports, atraktivna popestritev evropskega prvenstva v gozdarskih veščinah za dijake in študente, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Postojni.

V petek in soboto sta se slovenskemu občinstvu prvič v živo predstavila profesionalna gozdarja in tekmovalca na gozdarskih tekmovanjih po svetu, Britanec Spike Milton in nemški podprvak Robert Ebner, ki sta vihtela težke in kot britev ostre sekire, žagala 46-centimetrsko deblo z dvometrsko žago z desetcentimetrskimi zobmi in krotila motorni žagi, od katerih je še posebno izstopala tekmovalna žaga z motorjem z 250 kubičnimi centimetri in 62 konjskimi močmi – kot pri tekmovalnem motorju za motokros –, težka celih 27 kilogramov. Njena veriga doseže hitrost 240 kilometrov na uro, hrup, ki ga proizvede pri polnem plinu, pa se lahko primerja z zvokom jumbo jeta pri vzletu.

In s takšno zverino najboljši tekmovalci na svetu odrežejo tri kolače 46-centimetrskega debla v petih sekundah in pol. Nič čudnega, da ji pravijo kar gozdarska formula ena. Za primerjavo: žagala sta tudi s serijskima Stihlovima žagama z 90 kubičnimi centimetri, sedmimi konji in sedmimi kilogrami. In že to ni ravno malo.

Gozdarski spektakli imajo 
po svetu veliko oboževalcev

Gozdarska tekmovanja, kakršno je Stihlovo, ki ga je v Slovenijo v obliki demonstracijskega nastopa pripeljal uvoznik te nemške gozdarske znamke Unicommerce, imajo po svetu veliko oboževalcev. Lansko svetovno prvenstvo na Nizozemskem je v živo spremljalo 10.000 gledalcev, po televiziji pa si ga je ogledalo več milijonov ljudi. Letošnja sezona gozdarskih tekmovanj bo doživela vrhunec septembra v norveškem Lillehammerju, kjer so bile pred leti tudi zimske olimpijske igre.

In tudi tekmovalci so možakarji, kot je treba. Petinštiridesetletni Anglež Spike Milton je bil sicer morda videti malce iz forme v primerjavi s skoraj dvajset let mlajšim Nemcem Robertom Ebnerjem, a je v svoji karieri od leta 2004 nanizal vrsto uspehov na evropski in svetovni ravni. Zanimivo je bilo primerjati njegov nastop z dvometrsko žago, s katero je moral prežagati polmetrsko deblo, in prizadevanje prostovoljca iz občinstva, ki se je opogumil in prišel preizkusit, kako težka je ta disciplina.

No, tudi tukaj so se pokazale razlike: ko je na oder prikorakal že na prvi pogled malce bolj izkušen slovenski gozdar – tudi malce bolj »gozdarske« postave –, je deblo razmeroma hitro priznalo poraz. Kakor je dejal voditelj prireditve, tudi prvak v smučarskem krosu Filip Flisar, se v gozdarskih športnih disciplinah zmaguje »s pametjo, močjo, hitrostjo in tehniko«.

Robert Ebner je bil navdušen nad Slovenijo in lepim vremenom, ki je spremljalo gozdarsko tekmovanje. »Počutim se zelo dobro, sem dobro natreniran, tako da je tudi šov potekal brez težav,« je dejal nemški podprvak, ki se s športnim gozdarstvom profesionalno ukvarja od leta 2006. »Najraje imam discipline s sekiro, tiste z žagami mi niso tako všeč,« je povedal Ebner, ki tekmuje po vsej Evropi. Letos si prizadeva postati nemški prvak, rad pa bi se uvrstil tudi na svetovno prvenstvo v Lillehammerju.

Obvladovanje motorne 
žage v petih disciplinah

Petra Prelc
, članica organizacijskega odbora tekmovanja, in svetovalna delavka na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, je povedala, da sta imela z vodjo tekmovanja Tomažem Ščuko zadnji dve leti veliko dela s pripravami na prvenstvo. »Začeli smo v majhnem številu, a skupina se je večala in večala, tako da nas je bilo zadnji teden že od 30 do 40, pri čemer ne smemo pozabiti na naše dijake, ki so nam bili v veliko pomoč.«

Evropskega prvenstva, ki ga je organizirala Srednja gozdarska in lesna šola Postojna, se je udeležilo 64 tekmovalcev iz 16 držav Evrope. Vsako je zastopala najboljša šola v državi. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela: tehničnega in strokovnega.

V strokovnem so morali tekmovalci med trikilometrskim orientacijskim tekom na 16 nadzornih točkah izmeriti in izračunati posamezne gozdarske parametre, prepoznati drevesne in živalske vrste, vrste lesa, gozdne škodljivce in bolezni drevja. Gledalcem bolj všečen je bil tehnični del tekmovanja, na katerem so morali mladci pokazati, kako obvladujejo motorno žago v petih disciplinah. Pred strogimi očmi sodnikov so morali zamenjati verigo in obrniti meč motorne žage, izvesti kombinirani in precizni rez, zasek in podžagovanje ter pokazati svoje znanje kleščenja.

Zgrešil, a pri višini ščetine odstopal le za centimeter

Med tehničnimi disciplinami je bila še posebno zanimiva zasek in podžagovanje, kjer so morali mladi gozdarji čim bolj natančno zasekati deblo in ga pripraviti za pravilno podiranje. To je pomenilo veliko klečanja, čepenja in celo ležanja, da so z motorko zarezali čim pravilnejše linije.

Sodnika Tomaža Čadeža smo pobarali, kaj vendar pomenijo vse tiste oznake na vseh zarezah, ki so jih po opravljenem preizkusu na deblu izmerili in zabeležili sodniki. »Tukaj se merijo smer, kam se bo podrlo drevo, širina in višina ščetine, to je neprerezanega dela debla, ki ostane pri podiranju drevesa in ki ga usmerja pri padcu, ter čas. Merita se tudi kot in globina zaseka, se pravi vse, kar je pri podiranju dreves pomembno za varno delo v gozdu,« je nam, laikom, razložil sodnik. »Tekmovalci so kar izurjeni,« je še dodal Čadež, ki je nekoč tudi sam tekmoval.

Blizu njega je zamišljeno stal Norvežan Jon Arne Borg Engo, ki je ravno opravil zasek. Njegova ekipa se je na evropsko tekmovanje uvrstila z zmago na norveškem šolskem prvenstvu. Priznal je, da doma ni tekmoval v zaseku, saj je bil v drugi ekipi svoje gozdarske šole, zato je bil nekoliko nervozen.

»Malce sem zgrešil pri višini ščetine, a sem vseeno odstopal le za en centimeter,« je dejal dijak tretjega letnika. Tekmovanje v Postojni se mu je zdelo zelo dobro pripravljeno: »Včeraj smo bili na orientacijskem teku: tako dobre organizacije še nisem videl. Super je biti tukaj.«

Čudovita dežela 
in lepo vreme

Podobnega mnenja je bil tudi Wouter Schulp iz Nizozemske: »Na Nizozemskem ni toliko tekmovanj, a se jih redno udeležujem. Tekmovati poskušam tudi po Evropi,« je povedal Wouter, ki je končal srednjo gozdarsko šolo, a se še naprej izobražuje, saj si želi delati z drevesi. O Sloveniji ga je bila sama hvala: »Čudovita dežela, danes tudi lepo vreme, prijetni ljudje.« Med tekmovalnimi disciplinami ima najraje kombinirani rez, ki zahteva veliko natančnosti in spretnosti. Sicer pa, katera gozdarska disciplina pa ju ne?

Boban Srbulović iz srbskega Kraljeva je priznal, da je konkurenca huda, a da je vse super. »Spoprijateljili smo se z drugimi tekmovalci, sprejem je bil odličen. Včeraj je bilo solidno, danes pa bomo še videli. Najtežji bosta zagotovo delo z motorko in kleščenje vej,« je dejal Boban, ki je z ekipo še čakal na nastop.

Na koncu je s precejšnjo prednostjo v skupnem seštevku zmagala domača ekipa, ki so jo sestavljali Tadej Rupnik, Miha Tominec, Toni Šircelj in Domen Arnič, vsi s postojnske šole. Naši mladci bodo svoj naslov branili na prihodnjem prvenstvu v Avstriji.