Čmrlji in samotarke, prezrti obiskovalci cvetov

Skrivnostni svet divjih opraševalcev. Bodite prijazni do čmrljev in divjih čebel in namesto angleške trate na vrt sadite čim več cvetočih rastlin.

sre, 02.04.2014, 21:00

Medonosna čebela je najpomembnejši opraševalec kmetijskih rastlin, a še tako pridna čebela vsega dela sama ne zmore. Njeno delo dopolnjujejo divji opraševalci, zlasti čmrlji in čebele samotarke pa tudi metulji, muhe trepetavke in hrošči. Ti imajo celo nekatere lastnosti, zaradi katerih jih niti čebela ne more nadomestiti.

»Rastline so bolje oprašene, če jih poleg medonosne čebele oprašujejo še divji opraševalci. Oprašenost je celo boljša, če jih oprašujejo samo divji opraševalci, kot če jih oprašuje samo medonosna čebela,« pojasnjuje biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Večjo učinkovitost divjih opraševalcev je ugotovila skupina 50 raziskovalcev z vsega sveta, ki so analizirali opraševanje 41 kmetijskih rastlin na 600 poljih na petih celinah.

Debelušnih opraševalcev slabo vreme ne ustavi

»Čmrlji so v Evropi najpomembnejši divji opraševalci in v Sloveniji je bilo doslej najdenih kar 35 vrst teh nenadomestljivih obiskovalcev cvetov,« pravi Bevk, soavtor monografije Čmrlji v Sloveniji. Zakaj nenadomestljivi? »Ker so dejavni tudi v dežju, vetru in nizkih temperaturah. Čebela namreč v slabem vremenu odpove. In spomladi, ko cveti sadno drevje, je pogosto slabo vreme.«

Čmrlj cvet močno strese. To je zelo pomembno na primer pri paradižniku, iz katerega prašnikov se cvetni prah težko sprosti. »Čmrlji slovijo tudi po dolgem jezičku, zato lahko obiskujejo cvetove z medovniki globoko v cvetnem vratu, ki so čebelam nedosegljivi. Čeprav se nam čmrlji zdijo nerodni, so v resnici zelo hitri, v enakem času obiščejo trikrat več cvetov kot čebela, in ker so dobro odlačeni, so odlični prenašalci cvetnega prahu.«

Skupnosti čmrljev so manjše od čebeljih. Z nekaj deset do nekaj sto članov. Od čebeljih se razlikujejo tudi po tem, da skupnosti niso trajne, ampak trajajo le nekaj mesecev. Prezimijo le v preteklem letu izlegle matice in te spomladi same ustvarijo novo gnezdo. »Vsi čmrlji, ki jih vidimo spomladi, so torej matice.« Čebele prezimujejo v velikem številu, čmrljev pa je spomladi malo, a kljub temu, kot smo že opisali, oprašijo pomemben delež cvetov.

Čebela samotarka ne piči

Čmrlji pa niso edine divje čebele pri nas. Njihovo delo dopolnjuje še več kot 500 vrst čebel, ki večinoma živijo samotarsko, zato jim pravimo čebele samotarke. Večina je manjših od medonosnih, največje pa so lesne čebele, ki so celo večje od čmrljev. »Vsaka čebela samotarka sama poskrbi za svoj zarod. Poišče primerno mesto za gnezdenje, na primer votlo rastlinsko steblo ali luknjo v lesu, vanjo odloži jajčeca in cvetni prah, vse skupaj zapre, s tem pa je skrb za naraščaj končana. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki pojedo zalogo cvetnega prahu in se zabubijo. Iz gnezda večinoma izletijo šele naslednje leto.«

Ker je življenje divjih opraševalcev veliko bolj prikrito kot življenje medonosne čebele, za katero samo v Sloveniji skrbi 9000 čebelarjev, zgodb o umiranju čmrljev in čebel samotark ne slišimo. Tudi divje opraševalce desetkajo pesticidi, pomanjkanje hrane in bolezni, vse manj je tudi za gnezdenje primernih kotičkov, s čimer medonosna čebela nima težav. Čebele samotarke so včasih gnezdile v slamnatih strehah in lesu, ki sta se danes umaknila drugim gradbenim materialom. Gnezda čmrljev pa poteptajo kmetijski stroji. Večina čmrljev namreč gnezdi na ali v tleh, nekatere vrste, na primer drevesni čmrlj, pa gnezdo iščejo tudi više, v skednjih, skladovnicah drv, ptičjih gnezdilnicah.

Vsakdo je lahko »čebelar«

Populacije divjih opraševalcev se manjšajo in ponekod se to že pozna tudi v kmetijski pridelavi. »V primerjavi z zahodno Evropo so populacije divjih opraševalcev v Sloveniji še razmeroma dobro ohranjene. Vzrok za to je predvsem manj intenzivno kmetijstvo, kljub temu pa opažamo, da so nekatere vrste čedalje redkejše. Travnike kosijo vedno bolj zgodaj in pogosteje. Zaradi strojne obdelave so pokošeni v nekaj dneh lepega vremena, tako da opraševalci kar naenkrat ostanejo brez hrane. Bujno cvetočih travnikov je vse manj,« pojasnjuje Danilo Bevk.

Če se bo trend nadaljeval, bodo nekatere vrste izginile. Na Kitajskem morajo sadno drevje ponekod že opraševati ročno, ker so opraševalci izginili. Pestrost opraševalcev je treba ohraniti, zanašati se samo na medonosno čebelo, pa ni modro. Kaj, če bi ob nenadnih izgubah čebeljih družin rastline na določenih območjih ostale neoprašene? Kdo bo cvetove opraševal v spomladanskem vetru, dežju in mrazu? Ni druge poti kot poskrbeti za te, doslej prezrte obiskovalce cvetov.

Kako jim lahko pomagamo? »Najlaže z nameščanjem gnezdilnic. Čmrljem uredimo gnezdilnice iz kartona. Vanje se matice lahko naselijo same, še bolj zanesljivo pa je, če jo ulovimo in naselimo sami. Pri tem je zelo pomembno, da ulovimo matico, ki išče gnezdo. Da to počne, vidimo po tem, da ne obiskuje cvetov, pač pa leti nizko nad tlemi in stika za luknjami. Ko je na tleh, jo ulovimo v lonček in nato za največ pol ure zapremo v gnezdilnico. Toliko časa je dovolj, da se matica odloči, ali ji gnezdilnica ustreza. Če bi jo zadrževali dalj časa, bi bilo lahko to škodljivo zanjo. Še bolj preprosto je gojenje čebel samotark. Na sončno mesto postavimo gnezdilnico iz navrtanega lesa in bambusovih stebel, čebele pa se bodo naselile same. Gnezdilnica mora biti zunaj vse leto, tudi pozimi. Za gojenje divjih čebel ne potrebujemo vrta. Zadostuje že balkon ali okenska polica,« razlaga Danilo Bevk.

Čmrlji in čebele samotarke živijo tudi v mestih, ki sploh niso tako slab življenjski prostor, sploh če ga primerjamo z intenzivno obdelovano kmetijsko krajino, opozarja sogovornik. »Vrtovi in parki so od pomladi od jeseni polni cvetočih rastlin, primanjkuje le gnezdilnih mest, in to tako zelo, da so čmrlji pripravljeni gnezditi celo visoko na balkonih stolpnic.«

Ali tudi divje čebele pikajo?

»Divje čebele so zelo miroljubne, zato se nam jih zaradi pikov ni treba bati. Čebela samotarka piči le, če jo primemo in stisnemo, nikoli pa ne brani gnezda, zato jih lahko brez skrbi opazujejo tudi otroci. Tudi čmrlji gnezda večinoma ne branijo, vendar pri nekaterih vrstah med stikanjem po gnezdu možnosti pika, ki pa je manj boleč kot pik čebele ali ose, ni mogoče povsem izključiti. Pri opazovanju čmrljev pred gnezdilnico pa se pika ni bati,« iz izkušenj pove Danilo Bevk, ki je razvil in izdelal gnezdilnice za divje opraševalce. Na koncu pa doda: »Namesto angleške trate imejmo na vrtu raje čim več cvetočih, medovitih rastlin. Sončnic, žametnic, facelijo, sivko, detelje, jagodičevje, sadno drevje ...«

Povezane novice

Prave vrednosti čebel se bomo zavedeli šele, ko jih bomo izgubili
26. julij ob 06:00
V nekaterih državah so posamezne vrste čmrljev povsem izumrle, tudi pri nas so nekatere že zelo redke.
Prijavi sovražni govor