Tiskane izdaje
Z osamosvojitvijo smo doživeli pravi stanovanjski bum. Ker smo se od prejšnjega sistema hoteli čim bolj odmakniti, smo zavrgli tudi izjemno arhitekturo tistega časa.
Skočimo petdeset let nazaj, v zlata šestdeseta. Arhitekti in planerji so ustvarili bivalne mojstrovine, ki so s svojim prepletom stanovanj, parkov, igrišč, šol, vrtcev in trgovin še zdaj lahko zgled katerikoli novejši gradnji, tudi stanovanjem. Značilna sta kar najboljša izraba in prilagodljivost prostora ter usmeritev v prvinsko bivanjsko kakovost. To je druženje, svetloba, pogled − ne kitajski marmor. Trideset let pozneje, osamosvojitev, merila se spremenijo. Kakovost življenja se dviguje, gradijo se nova stanovanja za novo življenje. Vile, rezidence, raji in gaji. Vse zasebno, vse marmor, vse ograje, do koder seže oko. Vprašanja o človeku, prostoru in naravi nadomestijo vprašanja o luksuzu, imidžu. Še 20 let pozneje, odtujenost, kriza. Vse to mi je šinilo skozi misli ob ogledu tlorisa blokovskega stanovanja v Kranju, ki je le kamenček v peskovniku te fantastične nove ideje. Zgolj 30 kvadratnih metrov, pa je večina prostora izgubljena v nepravilnem oktogonalnem svetu neupravičenih form.
Predlagano rešitev najdete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
