Deloindom: Biodinamično kmetovanje

Odločitev za novi način kmetovanja je bila tesno povezana s predavanjem Mete Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec, ki se ga je gospa Cvetka leta 1998 udeležila v okviru vrtičkarskega krožka. »Napovedali so le, da bo tema povezana s kozmičnimi vplivi v naravi. Informacije Vrhunčeve so bile zame povsem nove, zelo me je prevzelo, kolikšno moč imajo sile, povezane s konstelacijo nebesnih teles, na rastline. Že prej sem z zanimanjem brala, da tudi pri nas kmetujejo povsem naravno kje v hribih, bogu za hrbtom, da bi bilo to mogoče pri nas v bližini industrije, pa se mi je zdelo neverjetno. Ko sem na predavanju o biodinamični metodi izvedela, da je to izvedljivo, pa za nov način na naši kmetiji ni bilo več nobenih zadržkov. Še isto leto smo se vključili v društvo Ajda, takoj v kontrolo in leta 2000, v tretjem letu, pridobili certifikat Demeter,« pojasni začetke. Sedem let prej je namreč izgubila službo v domžalskem Mlinostroju in vmesno obdobje, ko so bili pri hiši štirje šolajoči se otroci in samo moževa plača, je bilo zanjo obdobje razmišljanja in iskanja, česa novega se oprijeti na kmetiji, da bi pomagalo preživeti družino in zagotovilo zanesljivo prihodnost. Preusmeritev je bila tako hitra, ker je po času negotovosti našla, kar je iskala.

Kaj je bila v primerjavi s prejšnjim načinom kmetovanja največja razlika? Bistveno drugačen je izbor poljščin, prej so sadili v glavnem krompir, sejali korenje, koruzo, nekaj pšenice in vrtnine za porabo doma, prodali so nekaj krompirja in koruze, velika razlika v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom pa je bila, da so tako kot drugi kmet­je po »uradni« kmetijski doktrini koruzo in pšenico krmili tudi kravam, da bi dajale več mleka. Zdaj, ko se govedo (pet krav dojilj in pet telet) na njihovi kmetiji giblje predvsem v ogradi, ga krmijo s suhim senom ali svežo travo, občasno tudi deteljo iz bal, ki se jeseni ne more več posušiti. Da bi se živali pasle, kar bi bilo idealno, imajo premalo travnikov. Za biodinamično živinorejo (primerljivo stroge so tudi zahteve v ekološkem kmetijstvu) je torej pomembno čimveč gibanja na prostem in dobra krma, brez vsakršnih kemičnih in hormonskih spodbujeval.

White lady, mati ekoloških sort krompirja

S prehodom na biodinamični način kmetovanja so začeli sejati piro, starodavno sorto pšenice, po kateri je čedalje več povpraševanja in jo meljejo doma, nekaj ajde za moko in ajdov čaj, oves, ki ga v času cvetenja porežejo za ovseni čaj (oves velja za eno od superživil), predvsem pa več rdeče pese, rdečega korenja, čebule, česna, muškatnih buč, repe, zelja in seveda krompir. Takšne letine, kakršna je bila lanska, še ne pomnijo - s krompirjem so dobili zagon predvsem, odkar je na trg prišlo seme sorte white lady, ki ji pravijo mati vseh ekoloških krompirjev. »Že osem let imamo svoje seme in vsako leto nam bolje rodi, stranke pa so se ga tako navadile, da bi ga rade še za seme,« pove sogovornica. Pomembno je tudi, da se pri pripravi sadilnega načrta prilagajajo povpraševanju.

Kako poteka biodinamično kmetovanje in kakšno so biodinamični pripravki, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.