Kljub spoštljivi časovni oddaljenosti osnovnošolske vzgoje sta se mi za vedno vtisnila v spomin dva aksioma. Zelo podobna. Prvi družboslovni, drugi pa naravoslovni: otroci so naše največje bogastvo in gozdovi so naše največje bogastvo. In glede na to, da prvo velja vseobče, za drugo pa so že zdavnaj slišali tudi evropski medvedi, bo oboje najbrž kar držalo.
V vsakem Slovencu se pretaka gozdarska kri. Lesnopredelovalni geni so žilavi, generacije se jih preprosto ne morejo znebiti. Vsak resen kmet ima tudi hosto, vsak avtoprevoznik preklada hlode in vsaka prava vas ima žago. In zato mora vsak slovenski arhitekt v svoji karieri postaviti vsaj eno leseno hišo.
Več o brunaricah in lesenih hišah si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si!