Deloindom: Perunike v naravi

Cvetoče ilirske perunike lahko na kamnitih rastiščih na Krasu občudujemo od konca aprila do junija.

Objavljeno
20. maj 2013 16.59
Julijana Bavčar, Deloindom
Julijana Bavčar, Deloindom
Če se iz doline Glinščice povzpneš dovolj visoko, lahko prek našpičenih skal in skrivenčenih krošenj ujameš kos tržaškega morja. A naj bo še tako jasno, se njegova barva ne more kosati z žametno modrino ilirskih perunik. Burja tu gori jih ne moti, bratijo se s trnjem divjih špargljev, njihovi listi poganjajo celo iz najmanjše kotanjice v apnencu.

Sodijo v skupino med seboj zelo podobnih v naravi rastočih bradatih perunik - tako jih imenujemo zaradi kocinastega izrastka na sredini treh zunanjih cvetnih listov -, katerih sistematika še ni povsem dognana. Njihovo cvet­no steblo ponavadi nosi dva ali tri cvetove modrovijoličaste barve, ki se odprejo postopoma. Od zelo podobne južnoalpske perunike, ki raste tudi pri nas, jih lahko razlikujemo po krajšem peclju cvetov, ki se razvijejo pod najvišjim.

Pri nas rastejo v naravi poleg ilirske perunike vsaj še tri vrste, vse nebradate, sibirska, travnolistna in obvodna. Vse v naravi rastoče perunike so v Sloveniji zavarovane. Znanstveno ime rodu izvira iz imena starogrške boginje mavrice, Iris, medtem ko je za njihovo slovensko ime zaslužen slovanski bog Perun.

Katera država ima perunike za svoje nacionalne cvetice in katero vrsto perunik najredkeje najdemo pri nas, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.