Tiskane izdaje
Ob vsej skrbi, ki jih Bogovičevi namenjajo nasadom, bi bilo namreč res škoda, če na trg ne bi prišle v kar najboljši formi. Na kmetiji, ki leži na jugozahodnih obronkih bizeljskega gričevja, je sadjarstvo že prejšnjim generacijam rezalo kruh, le da so visokodebelne travniške sadovnjake postopoma zamenjevala drevesa na nižjih podlagah. Jože in Monika Bogovič, ki jima s svojimi izkušnjami trdno stoji ob strani Jožetova mama, gospa Terezija Bogovič, na sedmih hektarih postopoma obnavljata nasade jablan in hrušk, namakane z razpršilnim sistemom, jih prekrivata s protitočnimi mrežami, pol hektara pa je namenjenega jagodam.
Pot do ekološke pridelave sadja sta prehodila postopoma, saj se družina preživlja izključno s kmetijstvom. »Preizkušala sva, kaj zmoreta zemlja in sadno drevje. Kdor živi le od zemlje, si ne more privoščiti tveganja, ki bi ga za nasade pomenil morebitni napad bolezni. V ekološko pridelavo namreč nismo prešli tako, da bi vse nasade zasadili na novo, in to zgolj s sortami jablan, odpornih na škrlup, temveč smo jo uvajali tudi pri drugem, standardnem sortimentu,« pove Jože Bogovič. Zdaj vse sadne vrste in sorte pridelujejo po biodinamičnih načelih, ki niso v nasprotju z ekološkimi, le strožja so, z njimi pa imajo boljše rezultate.
Ekološko pridelavo so pri Bogovičevih najprej začeli prav z jagodami - po svoje razumljivo, saj gre za rastline, ki jih po tretjem letu, ko začne rodnost padati, zamenjajo z novimi sadikami in se krog hitro obrne. Je pol hektara jagod veliko, vprašam. Na rahlo nagnjenem prisojnem terenu lahko bele tunele zanje od hiše zaobjamem v enem pogledu, a z vprašanjem mislim na količino dela, ki ga zahtevajo v sezoni. Jože in Monika Bogovič namreč večino ročnega in strojnega dela v nasadih dreves in jagod opravita sama - te dni se je mudilo z razpenjanjem protitočnih mrež -, ob sobotah pa prodajata na ljubljanski tržnici. Kar precej dela je, se zasmeji gospod Jože. Na leto to pomeni kakšnih deset tisoč novih sadik. Letos jih bodo zasadili takoj, ko bodo triletni nasadi sorte clery odrodili. Kjer jih bodo nadomestili z večkrat rodno sorto mara des bois z aromo gozdnih jagod, lahko nekaj pridelka pričakujejo že letos. Sorti sicer ne sodita med najbolj rodne, sta pa odporni in zaradi odličnega okusa zelo priljubljeni.
