Tiskane izdaje
Pri vsakem posegu v prostor, bodisi pri novogradnji bodisi prenovi, je smiselno pretehtati možnosti izvedbe zelene strehe. Zelene površine namreč poleti pomembno pripomorejo k zmanjšanju temperature zraka v urbanem okolju, kjer lahko termometer zaradi pregrevanja stavb kaže tudi do pet stopinj Celzija več kot na podeželju. A to ni edina prednost.
Med okoljskimi prednostmi zelenih streh velja omeniti še zadrževanje meteornih voda ob nalivih (voda se porazdeli po ozelenjeni površini in odteka počasneje), čiščenje deževnice (filtracija deževnice v vegetacijskem sloju pripomore k boljši kakovosti lokalne vode), čiščenje zraka (kvadratni meter zelene strehe lahko na leto očisti 0,2 kilograma prašnih delcev iz zraka) in zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida (kvadratni meter zelene strehe lahko na leto absorbira od pet do osem kilogramov ogljikovega dioksida, odvisno od tipa vegetacije, kar je približno toliko, kot ga odda običajni avto, ki prevozi 80 kilometrov). Zelene strehe zagotavljajo življenjski prostor za različne vrste organizmov in pripomorejo k obnovitvi ekoloških ciklov, ki jih je porušila urbana infrastruktura, poudarja Jure Šumi iz podjetja Knauf Insulation in doda, da ne gre zanemariti niti njihovih gospodarskih koristi: »Zelena streha ima dokazano daljšo življenjsko dobo kot klasična, saj jo ozelenitev varuje pred mehanskimi poškodbami, UV-sevanjem in ekstremnimi temperaturnimi obremenitvami.«
Ozelenjene strešne površine so neizkoriščen potencial, ki ga je smiselno upoštevati v načrtovanju trajnostnega gospodarjenja s prostorom, je prepričan Tadej Ian iz podjetja Aurig: »Ponekod v tujini so celo zakonsko predpisane, z njimi nadomeščajo izgubljene zelene površine zaradi urbanizacije, gradnjo pa podpirajo s subvencijami, nižjimi pristojbinami za uporabo kanalizacijskega omrežja in podobno. Stroški letnega vzdrževanja so 15 odstotkov manjši kot pri klasični strehi.« Manjši so tudi stroški za ogrevanje in hlajenje, saj zelena streha pozimi učinkovito preprečuje toplotne izgube v okolje in poleti vdor toplote v bivalne prostore. Po Ianovih besedah so izračuni nemškega inštituta za gradbeni inženiring pokazali, da lahko z zeleno streho prihranimo do dva litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto: »Prav tako se v poletnih mesecih zmanjša vdor vročine v bivalne prostore. Mikroklima v stanovanju pod zeleno streho je primerljiva z mikroklimo v pritličnem stanovanju, kar zmanjšuje porabo elektrike za delovanje klimatske naprave. Dodatna prednost je boljša zvočna izolacija, kar je pomemben podatek za tiste, ki živijo v urbanem okolju, v bližini industrijskih obratov, letališč. Plast vegetacije poleg tega varuje tudi pred elektromagnetnimi valovi.«
Celoten članek si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
