Delovanje v skupini pomeni pripadnost veliki družini

Angleška gledališka skupina z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra (GSŠRM) že več kot mesec dni žanje bučne aplavze z muzikalom Neumrljivi (The Immortals). Skupino dijakov, igralcev, plesalcev, pevcev, glasbenikov in avtorjev smo obiskali na eni od vaj, kjer se je kresalo od energije. Naslednjo predstavo pripravljajo za 10. junij.

Nekoč so svet obvladovale sile, močnejše od ljudi. Dve kraljestvi, prvo dobrote in modrosti ter drugo, kjer sta bivala zlo in tema, je ločevala reka. Na prestolu belega kraljestva je sedel Galadon, vladar luči, oče treh sinov, najmočnejšega Lightona, čemernega Mildiona in najmlajšega Belliona. Vir očetove moči je bila pradavna čaša časa, zaradi katere si celo sama kraljica teme, Carrasta, in njene tri hčere niso drznile prečkati reke. Njeno zlobno žezlo je bilo zlato oko, po katerem je tiho hlepela Salmeena, njena najstarejša hči. A leta ne prizanašajo nikomur, niti Galadonu. Odloči se, da čašo na dan njegove poroke preda srednjemu sinu in tako zagotovi novega vladarja Belemu kraljestvu. Tu pa v zgodbo stopijo mladi Kamničani.

Neumrljivi je že peti muzikal, ki so ga na oder postavili v Kamniku in prvi, pod katerega so se avtorsko podpisali. Besedilo, glasba, koreografija, kostumi, scenografija, vse je plod kamniške spretnosti. Nikogar niso kopirali, le navdih za besedilo so dobili v aktualnih čarobnih zgodbah, ki privlačijo mladino. »Harry Potter, Gospodar prstanov, Igra prestolov so vsebine današnje generacije. Ja, naš muzikal je večinoma avtorsko delo, po zgledu iz Broadwaya smo vanj vključili nekaj znanih skladb, da gledalcev ne bi popeljali popolnoma v neznano, kajti že tako se morajo potruditi, da sledijo predstavi v angleškem jeziku,« je povedal Milan Mandeljc, še nedolgo nazaj dijak, zdaj pa sveži profesor angleškega jezika na GSŠRM, ki se je ravno vrnil iz Amerike, kjer je zaključil študij igre. Pod Neumrljive se je podpisal kot avtor besedila.

Najprej ekipa, potem zgodba

Sicer je za srednješolske muzikale v Kamniku »kriva« Milanova kolegica Katja Balantič: »Ideja se je rodila že pred šestimi leti, ko smo imeli na šoli kolegico iz Nemčije. Zelo si je želela na oder postaviti dvojezični muzikal. V nemščini in angleščini. Povabila me je k sodelovanju. Dijaki so ga tako zagrabili, da je tudi po tem, ko je ona odšla, v njih ostala želja po ustvarjanju.«

In so delali. Vsako leto novo predstavo. »V lokalni skupnosti, v Kulturnem domu Kamnik, Kotlovnici, še zlasti pa na šoli so nam šli na roko, tudi če so nekateri dijaki pri pouku manjkali po 22-krat, so to sprejeli z razumevanjem,« je povedala Balantičeva. Tudi za Neumrljive ni bilo dileme, dijaki pa so spodbujali profesorje, naj vendar kaj pripravijo. Milan jih je vprašal, kakšno temo bi hoteli postaviti na oder in se po njihovih željah že lani zagrizel v pisanje besedila. »Kakšen mesec sem pisal zgodbo, potem pa smo se že začeli ukvarjati s pesmimi. Pridružil se nam je Matic Smolnikar, glasbenik in učitelj kitare na vzgojiteljski šoli, ki sodi v sklop našega srednješolskega centra. Začel je pisati skladbe in aranžmaje,« je povedal Milan, Katja pa dodala: »Nekaj časa sem hodila okrog njega, potem pa sem ga kar naravnost vprašala, ali bi sodeloval pri muzikalu. Brez razmišljanja je privolil.«

Poleg Matica sta se dela lotili še koreografinji Tina Habun in Neža Blažič, Andrej Vrhovnik, znan kot pomočnik Alena Hranitelja, je začel risati kostume, Ajda Rems pa sceno. Kako so sestavili ekipo? »Kar bila je,« je šegavo poudaril Milan, Katja pa je pojasnila: »Jedro se je oblikovalo že s prvim muzikalom. Nekateri so z nami že od takrat. Bili so dijaki, zdaj pa so že študenti različnih fakultet, a se še vedno vračajo. Seveda se nam vsako leto pridružijo novi. Letošnje leto je bilo v znamenju odkrivanja novih talentov.«

Interes za sodelovanje je bil zelo velik, zato je moral Milan krepko razmisliti, da je v zgodbi predvidel zadostno število enakovrednih vlog in še stranske, da so lahko vse »zaposlili«. Za vsakoga so nekaj našli. »Kdor pride k nam, ostane. Nikogar ne zavrnemo in zdaj jih je že več kot 50. Neverjetni so. Temu posvetijo ves prosti čas. Tudi konec tedna. Nehali smo šteti prostovoljne ure, ker so številke šle v tisoče,« je poudarila Katja.

Med njimi so seveda tudi dobri pevci. Ko je Matic ustvarjal glasbo, jo je pisal na kožo posameznikov. »Vedel sem, kdo bo solist, kdo bo pel v zboru, kakšna bo zasedba v orkestru, in se temu prilagodil. Milan pa mi je povedal še, kakšna je čustvena plat posameznega lika. To mi je delo olajšalo. Izjemno sem zadovoljen, da mi je dijake uspelo prepričati, kako zelo pomembni so,« je povedal Smolnikar. »Na začetku je bilo kar nekaj težav, ker so se dijaki še iskali. Niso bili prepričani, ali so dovolj dobri za k muzikalu. Nekateri so tudi odšli, večina je ostala. Zdaj čutijo, da so del tega,« je dodala Tina Habun.

To je bilo očitno že na premieri Neumrljivih, 12. aprila. V enem mesecu so razprodali kar sedem predstav. Odzivi publike so presegli pričakovanja. »Pričakuješ, da ti bo mama čestitala, da te prijatelji trepljajo po ramenih, a ko ti v roko segajo ljudje, ki jih nisi še nikdar videl, je nekaj izjemnega. Sprašujejo nas, ali že pripravljamo nadaljevanje,« je povedal Matic. »Starostni razpon publike pa je zelo velik, od srednješolcev do moje stare mame,« je dodal Milan.

Kaj pa sodelovanje v muzikalu pomeni dijakom? Zmotili smo jih med ogrevanjem na odru. »Če je le mogoče, se najprej razgibamo, sprostimo in povežemo energijo. Vsi migamo, pevci, igralci, glasbeniki, scenski delavci in vizažisti. Tako se razbije hierarhija, vsi smo enaki, vsi smo eno,« je pojasnila Tina, mladostniške energije na odru pa je bilo toliko, da bi jo lahko rezali.

»Jaz sem Mildion. Tečen in zagrenjen. Ta vloga je popolno nasprotje mene, a sem se vanjo zelo vživel. V ekipi sem dobil najboljše prijatelje. Vse jim lahko zaupam,« je povedal Matej Štruklec, ki igra srednjega sina kralja Galadona. Plesalka Aja Uršič, ki pri muzikalu tokrat sodeluje že tretjič, ga je dopolnila: »Tega, kar je med nami, ni mogoče opisati z besedami.« Blaž Benkovič, ki je sprejel vlogo Marygeeninega očeta je poudaril: »Vlogo sem dobil naključno in sem zelo zadovoljen. Z muzikalom sem premagal hudo tremo, ki sem jo imel pred javnim nastopanjem. Zdaj tudi v šoli nimam več težav, če moram predstaviti projekt.«

Vsako leto nova vloga

Plesalka Sara Pančur se je letos prvič pridružila ekipi: »V njej je pozitivna energija. Rastemo drug ob drugem, kar je za življenje zelo pomembno in bo ostalo v nas.« Jan Kovačič, ki nastopa v vlogi Lightona, je prihitel s predavanj. V Angleški gledališki skupini je že od začetka: »Težko se ločim od nje. Dala mi je ogromno, tako na področju odrskih izkušenj kot v zasebnem življenju. Katja Mihelčič je pri muzikalu tretjič: »Vsako leto imam novo vlogo. Od igranja sem prešla k zboru, delam pa tudi pri scencih. Vztrajala bom, dokler bom lahko.« Manca, sestra Matica Smolnikarja, je tudi zboristka, sodeluje pa četrto leto: »Zame je to velika življenjska izkušnja. Všeč mi je ta velika druščina. Nikoli mi ni težko žrtvovati prostega časa.« Tudi Kristina Iglič poje v zboru, je ena najmlajših, čisto svežih članic in ji niti malo ni žal, da se je pridružila ekipi. Enako razmišlja Luka Šinkovec, zvesti član skupine. Letos je glavni za sceno: »Včasih je kar stresno, a na koncu smo zelo ponosni na uspeh. Čeprav nisem več dijak GSŠRM, še vedno rad prihajam in pomagam, kolikor morem.« Selma Veladžić letos prvič poje v zboru: »Profesorica me je povabila k projektu, ker je vedela, da rada pojem. Niti malo mi ni žal. Na vse sem zelo ponosna.« Tudi Nastja Omahna, dijakinja vzgojiteljske šole, je prvič na odru. »Nas, ki smo prišli na novo, so zelo lepo sprejeli. Odlično se počutimo med njimi,« je povedala, Klara Koprivec pa: »Lani sem bila v zboru, letos pa pojem v vlogi Mildionove žene. Rada imam glasbo in rada sem obdana z ljudmi, kakršni so v skupini.«

Nika Pirnar je takoj začutila pozitivno energijo: »Četudi sem prišla na vaje slabe volje, sem odšla sproščena in vesela.« Tudi Zala Spruk je debitantka. »Navdušila me je lanska predstava. Ko me je Matic povabil zraven, sem bila takoj za. Zelo dobro se počutim v tej druščini.« Urban Hribar, ki v predstavi igra lastnika bordela, pa: »Energija je tu res fenomenalna, mentorico Katjo Balantič pa imamo tako ali tako vsi za drugo mamo, saj konec vsakega tedna preživimo z njo.«

Zboristka Nina Perhavec je pripadnost skupini komentirala takole: »Kdor ne poskusi, ne ve, kaj je zamudil. Po napornem tednu je super priti sem in se sprostiti. Tu lahko delaš tisto, kar imaš rad.« Čeprav se je Lana Bučevec na novo pridružila skupini, so ji zaupali vlogo srednje sestre iz temačnega kraljestva. »Ni ravno najbolj bistra. Meni se ni bilo težko vživeti vanjo,« se je pošalila. Njeno mlajšo sestro v predstavi igra Vesna Drolc: »Letos sem grbasta, lani pa sem bila plesalka in zboristka. Vesela sem, da imam priložnost spoznati različne vloge, saj me vse zanima. Pravi užitek je. Čeprav smo včasih utrujeni, nam dveurna predstava mine, kot bi šlo za 15 minut.«