Deset najbolj nevarnih pasjih pasem

Ne sodite psa po podobi, pa vendar: nekatere pasme so napadalnejše od drugih.

Objavljeno
10. februar 2012 14.51
Primož Kališnik, Delo.si
Primož Kališnik, Delo.si

Pravijo, da je vsak pes kosmat za ušesi, in to bo zagotovo držalo – v Sloveniji na vasi to pomeni, da pes ni človek, da je žival in nikoli ne veš, kako bo reagiral. Zato je brez pretiravanja mogoče trditi, da pod določenimi pogoji lahko vsak pes ugrizne ali napade, in res je, da so nekatere pasme neprimerno bolj agresivne kot druge. To si je dobro zapomniti, še toliko bolj, ker so psi nekaterih pasem veliko močnejši in tudi večji kot človek običajne rasti.

Vendar pa, kot smo že zapisali: psi so lahko čudoviti sopotniki naših življenj, toda pod določenimi pogoji in v posebnih okoliščinah lahko postanejo nevarni in celo najbolj prijazen pes lahko lahko povzroči nepopravljivo škodo, če napade človeka, še zlasti majhnega otroka.

Pravilna vzgoja, socializacija in skrb so pri vzreji psa zelo pomembni, toda psi nekaterih pasem so po dolgih letih vzreje pod določenimi pogoji agresivnejši kot drugi

V Združenih državah Amerike so tri ugledne organizacije opravile zelo poglobljeno raziskavo, analizirale obnašanje psov in skupaj prišle do spoznanja, katere pasme so najbolj nevarne.

Objavljamo seznam, od najmanj do najbolj nevarnih.

 

Dalmatinec

To so zelo zaščitniški psi, a do človeka so lahko tudi napadalni. So zelo aktivni psi in potrebujejo veliko gibanja, radi tečejo, radi so na prostem, imajo odličen spomin, znani so po svoji inteligenci, neodvisnosti in instinktu kako preživeti. Čeprav se ne ve prav dobro s kakšnim razlogom in za kaj so nekdaj dalmatince vzgajali, nekateri menijo, da najbrž kot transportne pse; znano pa je, da pa so jih uporabljali za boje, za lov, kot pastirske pse, in šele v sodobnih časih so postali zaščitni znak angleških gasilcev.

Dalmatinci izvirajo z Balkana, Indije, iz srednjega veka.

 

Bokser

Agresivno ime, vendar pa ti psi sami po sebi niso izrazito agresivni. So inteligentni, zelo močni in zelo živi, radi se igrajo, so pa tudi svojeglavi in včasih jih je težko vzgajati. No, rejci vedo, da lahko s pozitivnimi vzpodbudami dosežejo, da so bokserji precej bolj vodljivi. Na sprehodu jih je treba imeti na povodcu in tudi ni dobro, če se z njimi igramo agresivne igrice.

Vzreja bokserjev izvira iz fevdalne Nemčije in sega v čas, ko so v Evropi 16. stoletja še vzrejali buldoge; iz te pasme so jih tudi vzredili. Prednike bokserjev so uporabljali za lov na divje svinje in na druge velike živali. Taki psi so bili zelo priljubljeni med kmeti in lastniki trgovin, skrbeli so za varnost.

 

Kanarska doga

Izvorno so bili to psi čuvaji in pastirski psi: danes velja, da če tak pes napade, da žrtev nima možnosti, da se reši. To so psi čuvaji, ki so sposobni ubogati ukaze, so neverjetno močni in popolnoma brez strahu.

Pasma izvira s Kanarskih otokov (in Afrike), uporabljali so jih za lov in kot bojne pse. Ko so v 18. stoletju na otoke prišli angleški trgovci in podjetniki, so s seboj pripeljali svoje delovne in borbene pse, angleške mastife in buldoge. Prav tako so na otoke žal prinesli tradicijo pasjih bojev in tako je prišlo do mešanja otoških psov z novimi pasmami - z željo, da bi dobili popolnega borbenega psa. Dandanes kanarsko dogo vzgajajo izključno za pse čuvaje, zlasti živine. Psi so lahko zelo nežni in pozorni do lastnikov, kažejo veliko privrženost gospodarju in so nezaupljivi do tujcev. Primerno vzgojen pes pa brez težav živi skupaj z drugimi psi, mačkami, konji in drugimi živali, in v sožitju z otroci.

 

Čov čov

Če so narobe ali slabo vzgajani so ti psi lahko napadalni. Čeprav se zdi, da so ti psi večino dneva ravnodušni in da le želijo neodviosnost, pa rabijo stalen nadzor in skrb. So zelo sebični, zanimajo jih le lastne potrebe. Nujno je, da so ves čas fizično aktivni, da se z njimi ukvarjamo in jim namenjamo pozornost – in to tudi če se bo zdelo, da jih to sploh ne zanima.

Pasma izhaja in antičnih časov, s Kitajskega, vzgajali so jih za lov in kot pastirske pse.

 

Doberman

So zelo dobri čuvaji, znani po svoji čuječnosti, inteligenci in zvestobi. Če jih izzivamo, so lahko napadalni. A značilen družinski doberman bo napadel le, če se mu bo zdelo, da sta ogrožena njegova prostor ali gospodar.

Nekdaj so jih vzgajali predvsem za obrambo pred napadalci. Zelo pomembno je, da se z njimi ne igramo agresivnih iger, raje se z njimi zabavajmo tako, da še vzpodbujamo njihovo bistrost. Čeprav to niso majhni psi pa brez težav živijo v mestu, tudi v stanovanju, in so lahko izvrstni družabniki fizično živahnega lastnika.

V Nemčiji je v 19. stoletju pse redil Louis Doberman, ki se je odločil, ki je skušal z vzrejo dobili lastnosti psa čuvaja in terierja. Louis je bil policist in je potreboval psa, ki bi ga varoval

 

Aljaški malamut

To so zelo aktivni in igrivi psi, zelo prijazni, toda če se začnejo dolgočasiti, lahko postanejo destruktivni. Zato je nujno, da se veliko gibajo in le tako so lahko srečni. So neodvisni psi, najbolje je, da živijo nekje na vasi, ne pa v mestu. Včasih so divji in zelo živahni, nenehno se morajo gibati ali igrati, kot delovni psi so znani zlasti v zelo mrzlih krajih. Če ne živite na severu jim omogočite dovolj velik prostor, kjer se bodo lahko veliko gibali.

Ime so dobili po indijanskem plemenu, kjer so pse uporabljali za vleko sani. Pasma izvira iz antike, iz severne Amerike.

Pred nakupom se je dobro pozanimati za značilnosti psov iz legla; če so težavni, se jim raje ognite.

Ne gre pozabiti, da so skozi svojo evolucijo živeli v najhujših vremenskih pogojih, kjer preživijo le najmočnejši od najmočnejših. Zato so seboj prinesli iznajdljivost, željo po svobodi, pa tudi primitivno vedenje. Za vzgojo so eni najzahtevnejših psov. Naj to ne bo vaš prvi pes!

 

Haski

To so zelo bistri in živahni psi. Ne veljajo za dobre čuvaje. Njihov značaj je svojstven, imajo nežen značaj. Pa vendar, v neki raziskavi v ZDA se je pokazalo, da so krivi za šest odstotkov težjih poškodb, za katere so krivi napadi psov. Vzgoja teh psov je zelo zahtevna, in ni za začetnike. Izvorno so bili – izhajajo iz vhodne Sibirije - to vlečni psi, vlekli so sani, ne bojijo se mraza, so zelo aktivni in igrivi. Zelo radi se družijo z ostalimi psi svoje vrste in,  ja, obožujejo tuljenje v luno.

Na Aljasko so prišli med „zlato mrzlico“, od tam so se razširili po Ameriki in v Kanado.

 

Nemški ovčar

So zelo bistri in zelo čuječi. So odlični službeni psi, tako v policiji kot v vojski. So neustrašni in zelo zanesljivi. Izvirajo iz Nemčije, iz 19. stoletja. Nujno je, da so ves čas fizično aktivni, obožujejo dolge sprehode in aktivno igranje. Prvotno so bili pastirski psi, pa tudi psi čuvaji, zdaj se razen v policiji in vojski zelo dobro obnesejo kot pomočniki v življenju invalidov.

 

Rotvajler

Izvira iz Nemčije, od leta 1820, korenine so v mestu Rottweil. Znani so bili tudi kot „mesarjevi psi“, saj so pomagali pri s varovanju živine, na trg pa so vlekli pa tudi vozičke, naložene z mesom in ostalim. Verjetno so jih uporabljali tudi za lov, a današnji rotvajlerji imajo zelo malo lovskega instinkta. Znani so kot zelo agresivni psi, nikomur ne prepustijo svojega prostora. Zaradi tega so zelo dobri psi čuvaji. So izredno močni z izjemno hudim ugrizom. Predvsem so to obrambni psi, kot take so jih tudi vzrejali. Ponavadi ne marajo tujcev in drugih psov, po srcu so čuvaji in lastnik tega ne bi smel nikoli pozabiti.

Dandanes jih uporabljano tudi kot reševalne pse, pse vodnike za slepe, pot pse čuvaje in policijske pse.

 

Pitbul

Ne glede na to, kaj jim stoji nasproti, so neustrašni. Raje poginejo kot da bi sprostili ugriz. Zanje velja, da ljudi pokončajo do smrti in so, žal, zelo priljubljeni med tistimi nečastnimi ljudmi, ki pse uporabljajo za pasje boje.

Vsak napad pitbula na človeka je zelo odmeven, zato ponekod zakonodaja zahteva, da so registrirani in da se ve, kdo so njihovi lastniki. Zdi se, da se pasmi ne piše nič dobrega, saj so so svoj lonček v boju proti pitbulom pristavile zavarovalnice, nekatere letalske družbe teh psov ne želijo prevažati.

Pasma izhaja iz ZDA, iz 19. stoletja, vzgajali so jih izključno za pasje boje in - žal - je še vedno velikokrat tako. Dejstvo pa je, da takratno mešanje terierjev in buldogov ni prineslo veliko dobrega, saj se žal ni posrečilo, da bi bili psi zgolj igrivi kot terierji in močni kot buldogi.