Dolge brade, nova modna uspešnica v Parizu

Čedalje več modelov z dolgimi bradami. V Turčiji se razvija medicinski turizem presaditve brkov.

Objavljeno
12. avgust 2013 14.52
Petra Mušič, Panorama
Petra Mušič, Panorama

Najprej sta bila George Cloo­ney in Ben Affleck, ki sta se na podelitvi oskarjev pojavila z urejenim, a neobritim obrazom. Francozi so to modo še povzdignili na raven dolgih in košatih brad. Moški z dolgo brado, tisto, za katero je treba britvico pustiti pri miru več tednov, so znova »in«.

Sprehajajo se po modnih pistah Pariza in preplavljajo naslovnice revij, pa naj bo to slog filozofske stare Grčije ali brezskrbne beatniške generacije. Na drugi strani Sredozemlja, v Istanbulu, pa so modernejši košati brki.

Antični Grki so brado označevali kot znamenje moškosti. Evropejci v sredini 19. stoletja so jo dojemali kot znak ugleda srednjega razreda.

Zadovoljni brivci

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so zrasle med tako imenovano beatniško generacijo, kot jo je poimenoval Jack Kerouac. Hkrati je bil to čas, ko brada ni bila več priljubljena med tistimi, ki so imeli večjo družbeno moč, meni Laurent Cotta, modni zgodovinar. Nekonformisti so brado sprejeli kot znak upora, da bi pokazali, da jim ni mar za to, kakšni so videti. Sprejeli so jo tudi hipiji, a je do začetka devetdesetih let izginila. Danes naj bi dlakav grmiček na obrazu sporočal, da je moški, ki jo nosi, del umetniškega sveta. Cotta meni, da bo, kljub trenutni priljubljenosti, začudenje pri ljudeh ob pogledu na bradača še vedno prisotno. Predvsem v delovnih okoljih, kjer je urejenost po določenih pravilih zelo pomembna, recimo v bančništvu in zavarovalništvu.

Naklonjenost Francozov do bradatežev se skriva v mali skupini narekovalcev trendov. Antoine Ettori je grafični umetnik; 28-letni Parižan ima gosto krajšo brado malo več kot leto dni: »Nisem edini v mojem poklicu, ki jo nosi. Kolegi mi niso nikoli pokazali, da nasprotujejo.« Je pa res, da je vzdrževanju treba nameniti veliko več časa, kot če bi se bril: »Redno jo negujem in obrezujem, da nisem videti kakor Božiček.« Naslovnica gejevske revije Tetu julija in avgusta je predstavila dva moža s popolno pristriženima bradama. Modna hiša Maison Martin Margiela pa je na zadnji modni reviji predstavila več bradatih modelov.

Zelo zadovoljni so tudi brivci. Sarah Daniel-Hemizi je povedala, da posel raste zaradi večje priljubljenosti brad: »Frizerji me kličejo od vsepovsod, da bi jih naučila, kako jih negovati, ker je to tradicionalna obrt, za katero je potrebna posebna tehnika.« Družba je košate brade sprejela, če so te lepo vzdrževane. Stranke prihajajo v salon na urejanje tudi vsak teden, za 18 evrov. Daniel-Hemizijeva je še povedala, da prednosti košate brade niso samo to, da prekrijejo aknasto kožo in brazgotine, ampak tudi preusmerijo pozornost s pleše ali čudno oblikovanega obraza: »Je znak moškosti in sredstvo zapeljevanja. Kot so lasje za dekleta.«

V Istanbul po brke

Brki so pomemben simbol moškosti tudi v Turčiji in na Bližnjem vzhodu. Celo do te stopnje, da tisti manj poraščeni iščejo lepotne kirurge, da bi jim presadili dlake nad ustnice. V Turčiji torej cveti nova vrsta medicinskega turizma – transplantacija brkov.

Lepotni kirurgi, kot je Selahattin Tulunay, ki so specializirani za transplantacijo las, so se zaradi povečanega povpraševanja preusmerili tudi v presaditev brkov: »Približno tri leta presajam vsadke brkov. Veliko moških je v štiridesetih, so predsedniki velikih podjetij, a kot pravijo, opažajo, da jih nihče ne jemlje resno. Hočejo, da ljudje vidijo, da imajo dlake.« Dlake za brke presadijo pod lokalno anestezijo iz zadnjega dela lasišča. Engin Koc, tridesetletnik in nostalgik po nekdanjem turškem imperiju, je povedal AFP, da je hotel biti kakor stari Turek, kakor Otoman. Nekaj dlak pod nosom ni bilo dovolj.

Kateri so najlepši?

Brki so v Turčiji resna zadeva. Kot pravi turški pregovor: »Moški brez brkov je kakor hiša brez balkona.« Oblika brkov celo nosi s sabo politični pomen. Bolj grmičasti in močni brki, kot so bili Stalinovi, so značilnejši za levo politično opcijo ali Kurde, pravi Benoit Fliche s Francoskega inštituta anatolskih študij v Istanbulu: »Čednejši, kot so tisti od turškega premiera Recepa Tayyipa Erdoğana, so bolj značilni za religiozne in konzervativne moške. Ko pa se spuščajo na obeh straneh ustnic kot čekani, so znak politično ekstremno desnih.«

Se pa takšen brkati slog pri mlajših generacijah in tistih, ki živijo v mestu, umika zahodnemu obritemu obrazu. Poraščenost je še vedno priljubljena v arabskih državah, kjer so menda zanjo krive prav turške nadaljevanke, in v državah srednje Azije. Tulunay je povedal, da stranke k njemu prihajajo prav z željo po takšni bradi in takšnih brkih, kot jih ima ta ali oni igralec.

Največ pacientov je tujcev. Samo v Istanbulu 250 klinik tekmuje med sabo, da bi prodali čim več transplantacijskih storitev. Večina je povezana s potovalnimi agencijami, ki tako ponujajo pakete z operacijo, bivanjem v hotelu in prevozom do letališča. Vse to že za dva tisoč evrov. V eni od istanbulskih klinik tako vsak teden »zdravijo« od 50 do 60 ljudi in jim presadijo lase, od tega je pet ali šest takšnih, ki si želijo bolj košatih brkov. In zdaj, ko so njihovi rezultati še boljši, pričakujejo, da bo povpraševanje še večje. Petra Mušič