Družbena omrežja pri pouku

Živimo v času, ko je vsako sekundo napisanih 100.000 tvitov in na facebooku 700.000 novih vsebin, dva milijona iskanj na googlu in za 48 ur dodanih vsebin na youtubu.

Je pri tem sploh treba razmišljati, ali naj družbena omrežja in mobilne naprave vključimo v izobraževanje, so se spraševali udeleženci konference SIRikt.

Med udeleženci tradicionalno največjega dogodka s področja izobraževanja, izpopolnjevanja in udejanjanja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri nas – skoraj 1200 se jih je prejšnji teden zbralo v Kranjski Gori – ni bilo veliko dvomljivcev. Ker so to v glavnem ljudje, ki so pripravljeni sprejemati izzive, so se takoj začeli spraševati, kako bi to izvedli, koga naj nagovarjajo, katere platforme naj uporabijo in predvsem kako naj poskrbijo za varnost.

Pri iskanju odgovorov jim je bil v pomoč Dom Graveson iz Velike Britanije, ki ima kot svetovalec za digitalne strategije in e-učenje na tem področju petnajst let izkušenj. Do dokončnih odgovorov seveda niso prišli, a tega niti niso pričakovali.

Najprej se moramo vprašati, kdo so naši učenci in v kakšne jih hočemo vzgojiti in izobraziti, je začel debato Graveson. Če nam je všeč ali ne, se moramo zavedati, da so sedanje generacije »rojene za deskanje po spletu« in da živijo v dveh vzporednih svetovih – virtualnem in realnem. Poleg tega pa moramo vedeti, da bistvo družbenih medijev ni tehnologija, temveč vedenje.

»Novi mediji razvijajo odnose na spletu in s tem vplivajo na odnose v realnem življenju. Če bi v šolah prezrli, da naši otroci živijo v virtualnem in realnem svetu, bi zanemarili ogromne družbene spremembe, ki se dogajajo med mladimi. Če v pouk ne bomo vključili vseh medijev, bomo v svojem svetu ostali izolirani, kar bi bilo katastrofalno. Tako mislim brez pretiravanja. Šola bo drugače nekakšen relikt starega sveta in mladih ne bo pripravila na življenje,« je še dejal v pogovoru ob robu konference.

To je na delavnicah, ki jih je vodil kot vabljeni predavatelj v projektu e-šolstvo, dopovedoval tudi slovenskim učiteljem, udeležencem seminarjev. »Govorili smo o osmišljeni in kritični uporabi družabnih omrežij pri pouku in pri delu z učitelji. Na tem področju dela več naših timov, pregledovali so uporabo facebooka in twitterja na šolah, iskali primere dobrih praks in razmišljali o možnostih razvoja. Učencem se je treba približati tudi po teh poteh, smo prepričani, kajti odnos je v izobraževanju še vedno bistven in graditi ga je mogoče na različne načine,« je povedala vodja programskega odbora SIRikt 2013 Nives Kreuh iz zavoda za šolstvo. Zanimivo je, da uporabo twitterja in facebooka za širjenje strokovnih vsebin preizkušajo tudi svetovalci na zavodu.

Sodeluje velika večina učiteljev

Dom Graveson je v projektu e-šolstvo sodeloval dlje časa in s prepričevanjem naših učiteljev, da novih tehnologij ne smemo prezreti, najbrž ni imel prav težkega dela. Kljub splošnemu prepričanju, da jih večina nima pojma o novih tehnologijah, se jih je na pot do e-kompetentnosti v zadnjih štirih letih podalo 80 odstotkov. Nekateri so prišli že daleč, drugi so šele na začetku, a kepa se je začela valiti, ugotavljajo sodelavci z evropskega projekta e-šolstvo, ki se je začel leta 2009, a se njegovo financiranje iz Evropskega socialnega sklada letos izteka.

Breda Gruden, vodja e-središča v projektu e-šolstvo iz podjetja Miška, je o doseženem povedala: »V tem obdobju smo razvili pot do e-kompetentnosti učiteljev. Imeli smo skoraj 37.000 udeležb na seminarjih, in ker so jih nekateri obiskali več, to pomeni manj kot 21.000 učiteljev iz 90 odstotkov slovenskih šol. Didaktičnih in tehničnih svetovanj smo izvedli skoraj 39.000. Več kot 15.000 učiteljev zdaj čaka na nadaljevanje projekta, kar kaže na splošno zavedanje, da se morajo tudi v tem poklicu prilagoditi spremembam.«

Pripravili so tudi štiri posebne module za usposabljanje ravnateljev, saj so prav oni tisti, ki lahko šolo popeljejo do e-kompetentnosti. Doslej so vključili 70 odstotkov ravnateljev in vsaj sto različnih šol je pri načrtovanju in izvedbi pouka ter poslovanju in komunikaciji z učenci in starši v glavnem prešlo na nove tehnologije. Vsa opravljena usposabljanja na tem področju so zdaj zapisana v učiteljevi e-izkaznici. Sodelavci projekta in ravnatelji lahko zdaj za vsakega učitelja vidijo, koliko seminarjev je opravil in katere e-kompetence že ima. »Ker informacije o nadaljnjem financiranju projekta nimamo, jim ne moremo povedati, kako in kdaj bodo lahko nadaljevali to pot,« je trpko sklenila Breda Gruden.

Novi projekti ne bodo vključili vseh šol

Negotovost je res velika. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so nam glede nadaljevanja projekta e-šolstvo povedali, da bo »več jasnega po rebalansu proračuna, a v tem trenutku niso zagotovljena sredstva za njegovo nadaljevanje«. Se pa na tem področju začenjajo novi, z evropskih denarjem podprti projekti, ki pa ne bodo vključili vseh šol. Eden izmed njih je Inovativna pedagogika 1 : 1, kar pomeni en učenec, ena naprava (denimo tablični računalnik), katerega namen je razvijanje in vrednotenje didaktike uporabe IKT pri pouku. V prihodnjem šolskem letu bodo vključili posamezne oddelke na devetih šolah, med njimi bo šest osnovnih. Pri 80 odstotkih predmetov naj bi vsaj 30 odstotkov časa namenili pouku ob tablicah, za kar bodo do leta 2015 namenili približno milijon evrov.

Drugi projekt so e-učbeniki, s katerimi naj bi povečali interaktivnost pouka in je usmerjen v naravoslovje. Za to smo iz Evropskega socialnega sklada dobili približno dva milijona evrov (nadgradili naj bi vsaj 15 učbenikov). Tretji projekt e-šolska torba pa sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (z našimi sredstvi vred je vreden pet milijonov evrov). Ima dva sklopa. Arnes je dobil denar za razvijanje tehnološke podpore šolam in nadgrajevanje brezžičnega širokopasovnega omrežja, drugi del projekta je razvijanje e-učbenikov (približno 1,5 milijona evrov) za področje družboslovja in humanistike.

Spomnimo, da so se v prejšnjem projektu e-učbeniki posvetili nadgradnji učbenikov za naravoslovje. Kot je povedal direktor zavoda za šolstvo Gregor Mohorčič, so se usmerili na prehod iz osnovne šole v srednjo, zato so zdaj poslali v postopek potrjevanja interaktivne učbenike za matematiko za 6. razred OŠ in za prvi letnik gimnazije ter kemije za 8. razred OŠ in prvi ter drugi letnik gimnazije.