Tiskane izdaje
Ko skozi mogočna vrata stopimo v preddverje dvorca, se čas ustavi. Vrata na levi vodijo v zeliščno galerijo, mi pa se najprej ustavimo v čajnici na drugi strani. Sprejme nas gostiteljica Mihaela Kolar v srednjeveških oblačilih in nam postreže – s čajem, seveda. Po nekaj več kot enourni vožnji do Slovenskih Konjic bi pravzaprav raje kavo, pomislim, a tega raje ne rečem na glas.
Pozneje se izkaže, da je bil čaj prav tako učinkovit, če ne še bolj. »Pijete našo čajno mešanico, v kateri so meta, rožmarin, melisa in dobra misel. To so zelišča, ki delujejo spodbujevalno, ne da bi povzročala razdražljivost. Ta napitek je primeren zlasti takrat, ko se želimo prebuditi, v katerem koli času dneva,« pojasni Mihaela. Na mizi se znajde še kozarček medu, v katerem so mandeljni, lešniki in orehi. Tudi to je zdrava in blagodejna mešanica za telo in duha. A prostori na zunaj ne preveč uglednega dvorca skrivajo še veliko več. V njem so razvili prvo naravno kozmetiko s certifikatom pri nas in tu jo tudi izdelujejo.
Posodobljena tradicija
Tradicija zeliščarstva v teh krajih je stara, čeprav ne sega v čase prve omembe dvorca pod konjiškim gradom v 13. stoletju. Kot pravijo zgodovinski viri, se začenja z rodbino Windischgrätz, ki je imela dvorec v lasti od leta 1828 do konca druge svetovne vojne in je posvečala veliko pozornosti urejeni okolici, predvsem vrtu. Mnogi so prepričani, da se je prav od njih razširila ljubezen do rož, ki je še danes značilna za Konjičane. Grad je zdaj v občinski lasti, v njem so bili med drugim že kavarna, vrtec in kino, konec devetdesetih pa je Tehnološki inovacijski zavod Dravinjske doline v njem začel predelovati zelišča in se tako navezal na tradicijo.
Kot je slišati, se s pomočjo evropskega denarja dvorcu v bližnji prihodnosti vendarle obeta prenova zunanjosti. A morda še bolj pomembno je, da jim za vsebino očitno ni več treba skrbeti. Potem ko je Mercatorjevo invalidsko podjetje pred štirimi leti kupilo znamko in znanje tradicionalne predelave zelišč Dvorec Trebnik, se je v teh prostorih začela uspešna zgodba, kakršnih je v teh časih malo. Marsikdo je že preizkusil njihove kozmetične izdelke ali jih vsaj opazil na posebnih stojalih v trgovinah najboljšega soseda, le redki pa poznajo ozadje njihovega nastanka.
Zaposlitev za delovne invalide
V Dvorcu Trebnik so namreč izpopolnili staro znanje in posodobili proces, tako da je paleta njihovih naravnih kozmetičnih izdelkov vsako leto bolj pestra in dodelana. Za 16 od 52 izdelkov naravne linije (poleg te tu nastaja še nekoliko cenejša, a ne dosti manj kakovostna bela linija) jim je Inštitut za kontrolo in certifikacijo (IKC) Univerze v Mariboru pred kratkim podelil prvi certifikat za naravno kozmetiko pri nas. Standarde so zasnovali na podlagi primerljivih evropskih za to dejavnost.
To pomeni, da ti izdelki vsebujejo najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin in so izdelani brez sintetičnih arom, dišav in eteričnih olj, brez sintetičnih topil, brez parabenov, brez etoksiliranih sestavin, brez gensko spremenjenih organizmov, brez sestavin živalskega izvora in brez uporabe petrokemijskih katalizatorjev. Seveda tudi ne smejo biti testirani na živalih, proizvodnja pa mora potekati po nadzorovanih fizikalnih in kemijskih postopkih, ob omejeni uporabi konzervansov, barvil in drugih dodatkov, zatrjujejo na inštitutu.
Ko se (seveda v zaščitni halji in s čepico) sprehodimo skozi laboratorij in polnilnico v prvem nadstropju, se prepričamo, da so tej zgodbi povsem predani. Dvanajst zaposlenih dobesedno s svojimi rokami ustvarja 95 različnih kozmetičnih izdelkov – od mil, gelov za prhanje, šamponov in krem do balzamov in negovalnih olj. Prej so jih prodajali v rdečih plastenkah, zato so jo poimenovali rdeča linija, od letos pa imajo novo podobo – prozorne plastenke s kovinskimi pokrovi ali dozirniki.
Niti trohice neustrezne snovi
»Večina naših sodelavk je delovnih invalidk, v glavnem nekdanjih trgovk, in imajo skrajšani delovni čas. Pri nas jim lahko omogočimo delo, primerno njihovim omejitvam,« je povedala vodja enote Erika Kodrun. Poudarja, da je ročno delo še ena dodana vrednost njihove proizvodnje. Ponosno pokaže na okvirjen originalni certifikat za naravno kozmetiko na steni svoje pisarne. Njegovo kopijo smo nato opazili v skoraj vseh proizvodnih prostorih. Uspeh je pač najboljša motivacija.
Pridruži se nam nasmejana tehnologinja Jeanette Berdos Rec. Že med študijem na univerzi za biokemijo na Filipinih se je ukvarjala z razvojem protirevmatskih naravnih mazil, nekaj časa pa je delala v farmacevtskem podjetju v domovini. K nam je prišla že z bogatim znanjem iz razvoja naravne kozmetike in je zelo zaslužna za njihov uspeh.
Pove, da pot do certifikata ni bila lahka, saj so morali biti res pozorni, da se v izdelkih ni znašla niti trohica neustrezne snovi. Na primer, tudi če je dišava naravna, je pomembno, kakšno topilo je uporabljeno. Konzervansi so naravni – taki, ki jih uporabljajo tudi v prehrani. Izvor in način predelave vseh surovin sta tudi sicer strogo nadzorovana. Vosek za izdelavo balzamov za ustnice kupujejo neposredno pri čebelarju, zelišča macerirajo v olju (namakajo in počakajo, da se navzamejo arome).
Čim manj pene in umetnih dišav
»Težko je doseči visoke standarde in narediti naravni kozmetični izdelek, ki je učinkovit, dovolj obstojen in hkrati po meri uporabnikov. Ljudje imajo še vedno radi močno dišečo in penečo se kozmetiko lepih barv, kar je mogoče doseči le z dodatki, ki niso naravni,« pojasni Jenny, kot jo kličejo sodelavci. Toda vse več potrošnikov zna ceniti naravno sestavo, zato bodo razvoj v tej smeri še nadaljevali. V postopku certificiranja imajo še 34 izdelkov. Zamenjati morajo nekatere surovine, delo pa pred prihodnjim letom ne bo končano.
»Da smo na pravi poti, dokazujejo odzivi domačih kupcev pa tudi tistih iz tujine. Pred kratkim nas je obiskal ruski poslovnež, s katerim smo že sklenili dogovor o zastopanju na njihovem trgu in pričakujemo prvo večje naročilo. Pred časom nas je presenetila tudi elektronska pošta nekega Japonca, ki ga je zanimalo, kje v svoji državi bi lahko kupil naše izdelke. Od prijatelja, ki je potoval po Evropi, jih je namreč nekaj dobil v dar in hotel je obnoviti svojo zbirko. Žal smo mu morali sporočiti, da na njihov trg ne sežemo. Še ne,« pripoveduje direktor IP Mercator Vladimir Kukavica.
Pospremi nas v zeliščno galerijo, ki ni klasična prodajalna, temveč predvsem razstava njihovih različnih izdelkov. Zaradi starinske opreme in izdelkov v lepih embalažah je prava paša za oči. Blagovna znamka Dvorec Trebnik namreč združuje več linij proizvodov naravnega in slovenskega izvora, tudi tekstilne izdelke za dom in prehrambne dobrote v ličnih steklenicah. V oči pade recesijsko žganje s figami. Mihaela hudomušno pripomni, da imajo tudi protisredstvo, in pokaže na mošnjiček – antirecesijski talisman. Tu se ustavljajo turisti in organizirane skupine otrok in starejših. Zanje pripravljajo tudi delavnice z vsebinami, povezanimi z zelišči, zdravjem in dobrim počutjem.
Na poti domov se za vsak primer preskrbimo s talismani proti recesiji (s spodbudno dišavo fige in pirinimi oluščki), za srečo (z zelenim jabolkom odišavljenimi oluščki) in za zdravje (z meto).
