Tiskane izdaje
Medtem koje večina študentov uživala vrhunec poletnih počitnic, so Evgen Benedik, Katarina Borovšak ter Gregor in Matej Šömen sredi najhujše poletne vročine pilili tehnični dosje izdelka Crunchy Milly. Toda splačalo se jim je. Njihovi hrustljavi proseni kosmiči so se na tekmovanju Ecotrophelia v konkurenci inovativnih živilskih izdelkov študentskih ekip iz 12 držav uvrstili na tretje mesto. Takoj za zmagovalno grško salamo Da Vero iz morskih sadežev in francosko čokoladno peno in sladico v enem Twin Choc.
Ocenjevalce na mednarodnem živilskem sejmu Anuga iz vrst evropske komisije, razvojnih agencij in živilskopredelovalne industrije je slovenska četverica prepričala tako z videzom in okusom polnovrednega in hranilnega obroka za hiter zajtrk ali malico kot s poslovnim načrtom, njegovo predstavitvijo in postrežbo obroka ter si tako prislužila dva tisoč evrov. Pred tem je med štirimi tekmovalci nacionalnega tekmovanja Ecotrophelia Slovenija prepričala tudi strokovno komisijo na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Ambiciozna četverica je sestavljena interdisciplinarno; Evgen Benedik je mladi raziskovalec na področju prehrane, Katarina Borovšak študentka živilske tehnologije, Gregor Šömen študent ekonomije, Matej Šömen pa študent strojništva, druži pa jih večletno prijateljstvo. Informacije o projektu so dobili na fakultetah, vanj so se vključili, ker jih je zanimalo, kako bi lahko »teoretično obarvano« znanje s fakultete prenesli v prakso, in v želji po pridobitvi čim več novih izkušenj. Evgen in Katarina jih nekaj že imata, saj sta soavtorja lanskega nacionalnega zmagovalnega ekoinovativnega živilskega izdelka, desertnega preliva iz terana Teranova pravljica. Mentor pri razvoju tokratnega izdelka je bil dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
»Od začetne ideje do izvedbe projekta je preteklo približno tri mesece, delali smo skoraj vsak dan,« je na petkovi predstavitvi na Gospodarski zbornici Slovenije povedal Gregor. Kosmiče so razvijali kar v domači kuhinji z metodo viharjenja možganov. Vodili so jih izzivi današnjega časa. »Debelost je vedno večja težava. Ta korenini v izpuščanju zajtrka kot najpomembnejšega obroka dneva – kar 60 odstotkov mladih Slovencev ne zajtrkuje –, uživanju močno predelanih izdelkov z nizko hranilno vrednostjo in višji ceni zdravih živil,« je naštevala Katarina. Drugi izziv je bil, da bi za izdelkom ostalo čim manj odpadkov. Poleg tega so v njem želeli vključiti slovenske tradicionalne sestavine, ekološko proizvodnjo in embalažo, priročnost in preprosto uporabo ter kakovost in visoko hranilno vrednost.
Vse to združujejo kosmiči Crunchy Milly. Narejeni so iz ekološko pridelanega slovenskega prosa, enega najstarejših žit, ki je zaradi neobčutljivosti primerno za ekološko kmetovanje, za povrhu pa je bogato z vitamini in minerali. V embalaži – ta je iz kartona, ki je primeren za recikliranje – so trije okusi kosmičev: z dodano čokolado, suhimi slivami in oreški. Kosmiči so pakirani v deset vrečk iz ekološkega materiala ksilana, ki se prelit z jogurtom, mlekom ali sadnim sokom povsem raztopi in je brez barve, vonja in okusa. Ksilan je tudi bogat vir vlaknin, ki lahko učinkujejo prebiotično. V vrečke, posamezna tehta 40 gramov, so kosmiči pakirani zaradi lažjega odmerjanja in izračuna hranilnih vrednosti. Ena vrečka zadošča za obrok otroka, starega okoli deset let, za posameznika z višjimi energijskimi zahtevami pa je primeren obrok iz dveh vrečk.
Izdelek ne vsebuje konzervansov, barvil, arom ali dodanega sladkorja. Ker v njem ni glutena, je primeren tudi za bolnike s celiakijo.
»V trgovini bi kosmiči stali približno 2,51 evra, torej bi bili primerni za vsak žep. Naša strategija in vizija je v prihodnjih petih letih postati osrednji proizvajalec in prodajalec ekoloških žitnih izdelkov za zajtrk,« je samozavestno dodala Katarina Borovšak. Vendar bo za to potreben še en, pravzaprav odločilni korak: s hrustljavimi kosmiči navdušiti katero od slovenskih podjetij, da bi jih uvedlo v svojo proizvodnjo. V Franciji, zibelki tekmovanja Ecotrophelia – prirejajo ga od leta 2000 –, se je na trgovske police prebilo 20 zmagovalnih študenskih inovativnih živilskih izdelkov.
Med desetimi, ki so se doslej pomerili na treh slovenskih tekmovanjih, so prodajno zanimivi vsi trije zmagovalni, je prepričana organizatorka nacionalnega tekmovanja Ecotrophelia Tatjana Zagorc z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Vendar bo pot do njihove proizvodnje trnova, priznava. »Zbornica bi morala izdelke intenzivno promovirati, stopiti do živilskih podjetij in jih prepričati, da so inovativni izdelki dobra priložnost tudi zanje. Z letošnjo ekipo študentov želimo ta prizadevanja speljati do konca.«
Iz Nedela.
