Generacija D: Ko bom velik, bom...

Poklicne omejitve: poleg interesov in sposobnosti je treba pri odločanju gledati tudi na zdravje.

Objavljeno
09. februar 2012 14.23
Otroške sanje velikokrat ostanejo nespremenjene
Nevenka Žolnir, Panorama
Nevenka Žolnir, Panorama

Kaj boš, ko boš velik, je vprašanje, ki ga odrasli radi postavljamo otrokom. Gasilec, policist, strojevodja, medicinska sestra, pevka, frizerka so najpogostejši odgovori najmlajših.

Pri večini se čez nekaj let odgovori spremenijo, nekatere otroške želje pa ostanejo nespremenjene. Pot do katerega koli poklica je načeloma odprta za vse, včasih pa je treba preskočiti kakšno oviro. Zanjo je dobro vedeti še pravi čas.

Za umetniške šole je znano, da predvidevajo preizkus glasbene nadarjenosti, gibalnih ter likovnih ali ročnih spretnosti. Med njimi so umetniške gimnazije, srednje glasbene šole ter šole za oblikovanje in fotografijo. Ustrezne telesne zmogljivosti so, razumljivo, potrebne tudi za bodoče športnike. Manj znano pa je, da je treba skozi preizkus ročnih spretnosti, zmožnosti razlikovanja barv in smisla za oblikovanje tudi, če želiš postati zobotehnik.

Neobvezni preizkusi

Obveznih preverjanj spretnosti ali nadarjenosti za določen poklic je zadnja leta manj kot včasih. Pri izobraževanju tako večinoma ni ovir, se pa lahko zatakne pri zaposlitvi, pravi Neva Gramc Kolenc, karierna svetovalka v Centru za poklicno informiranje in svetovanje (CIPS) na ljubljanski enoti zavoda za zaposlovanje. Nekatere šole sicer organizirajo neobvezen preizkus sposobnosti, potrebnih za poklic, za katerega izobražujejo, vendar njegovi izidi ne vplivajo na možnost vpisa.

Ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojz Pluško je razložil, da je preizkus posluha pri njih zadnja leta zgolj svetovalne narave, formalno pa se k njim lahko vpiše vsak s končano osnovno šolo. Bodoče vzgojitelje pa opozorijo, naj premislijo o svojih ročnih spretnostih in smislu za delo z otroki.

Sicer pa je njihov program dovolj širok, da se po končani srednji šoli lahko usmerijo tudi kam drugam. In še namig za tiste, ki vse to imajo in jih ta poklic zelo privlači – takšnih je veliko, zato je na teh programih treba računati z omejitvijo vpisa.

Zdravstvene omejitve

Med glavnimi omejitvami pri odločitvi za določen poklic so lahko zdravstvene težave. Slab sluh ali vid nista ovira le za bodoče pilote. Popolnoma zdravi morajo biti ljudje v vojaških poklicih in policisti. »Tudi psihofizične sposobnosti šole preverjajo manj kot včasih. Potrdilo zdravnika šolske medicine je zdaj potrebno le ob vpisu na dva programa: frizer in geostrojnik rudar. Bodoči frizerji ne smejo imeti kožnih bolezni in alergij, za rudarje pa je pomembno, da imajo zdravo hrbtenico ter dober vid in sluh.

Pred odločitvijo za poklic je torej treba razmisliti tudi o zdravstvenih omejitvah. Tisti z okvarami hrbtenice naj bodo previdni pri določanju za poklice, ki terjajo prisilno držo, astma je lahko ovira za delo v lesni in kemični stroki, kmetijstvu, gozdarstvu... Barvna slepota (daltonizem) je lahko velika ovira za zaposlitev v elektrostroki. Dober sluh je pomemben pri delu z ljudmi.

Seveda pa se naše zdravstveno stanje tudi spreminja. »Možnosti prehodov med poklici je danes več kot včasih, ko je bilo bolj natančno določeno, kdo lahko opravlja poklic. Če ima nekdo izobrazbo, a zaradi zdravstvenih težav ne more delati v svojem poklicu, ima druge možnosti. Navsezadnje je po kateri koli štiriletni šoli mogoče narediti enoletni poklicni tečaj in si z njim pridobiti nov poklic,« pravi Neva Gramc Kolenc.