Generacija D: Med škofjeloškimi geniji

Štiriperesna deteljica škofjeloških gimnazijcev je domov prinesla že kup zlatih priznanj. A Manca Potočnik, Neža Alič, Miha Rihtaršič in Žiga Krajnik o uspehih, ki so jih dosegli na naravoslovnih tekmovanjih, govorijo bolj malo, kot da je to nekaj samoumevnega in vsakdanjega. Zanje že... Na vprašanje, ali mislijo, da so geniji, sprva malo pomolčijo, se spogledajo in se tiho namuznejo. Nato dekleti z rahlim nasmehom na obrazu odgovorita nikalno, Miha Rihtaršič pa po daljšem razmisleku vendarle prizna: »Morda sem pa res genij. No, bolje rečeno: polgenij.« Fiziko je imel rad že v osnovni šoli, jeseni, ko je prestopil prag škofjeloške gimnazije, pa je naravoslovje, predvsem zaradi profesorjev, ki dijake še kako spodbujajo, naravnost vzljubil.

»Zdi se mi, da imam gen za logično razmišljanje,« pravi Miha Rihtaršič, ki se je ravno vrnil z evropske naravoslovne olimpijade. Iz Litve je prinesel srebrno medaljo in kup zanimivih utrinkov, saj so se tu zbrali najboljši fiziki, biologi in kemiki, ki po širni Evropi gulijo srednješolske klopi. »Malo smo se pogovarjali tudi o pouku in šoli, predvsem pa smo se menili o drugih zadevah,« je trenutke, ki jih je preživel v družbi genijev iz drugih evropskih držav, nekoliko skrivnostno strnil Miha Rihtaršič. Svojo poklicno prihodnost že zdaj, v prvem letniku gimnazije, vidi v svetu fizike.

Medtem ko se je Miha Rihtaršič velikega tekmovanja že udeležil, se dijakinji četrtega letnika Manca Potočnik in Neža Alič še pripravljata na olimpijado iz biologije, ki bo julija v Singapurju. Obe bosta študirali farmacijo, obe sta z uspehi na tekmovanjih iz logike, kemije in matematike lepo dopolnili zbirko zlatih priznanj, ki so jih s tekmovanj prinesli dijaki škofjeloške gimnazije. Zdaj, ko se počasi poslavljata od srednješolskih učilnic, se dekleti strinjata, da so štiri gimnazijska leta (pre)hitro švignila mimo, in obe že nestrpno pričakujeta znanje, ki ga bosta srkali na fakulteti za farmacijo.

Najmanj zgovoren (in hkrati verjetno najbolj prodoren) od četverice dijakov škofjeloške gimnazije, ki so se letos uvrstili na različne naravoslovne olimpijade, je Žiga Krajnik. Uvrstil se je na matematično olimpijado, ki bo julija letos v Argentini. Skromno odgovarja na zvedava vprašanja o tem, kako je izpopolnil svoje matematično znanje. Dijak drugega letnika pravi, da se (še) ni kaj posebej poglobil v matematične učbenike za tretji in četrti letnik. In kako se potemtakem loteva matematičnih ugank, ki jih večina dijakov drugega letnika ne bi znala rešiti niti v najbolj norih sanjah? »Malo sem bral na internetu,« (kar pretirano) skromno pove Žiga Krajnik.

V Škofji Loki so ponosni, da se s številnimi zlatimi priznanji, ki jih dijaki vsako leto prinesejo z naravoslovnih tekmovanj, uvrščajo med najboljše slovenske gimnazije. A bolj kot priznanje je pomembno kroženje in izpolnjevanje znanja, pravi mentor in profesor matematike Marko Špolad: »Najlepše je, če se profesor lahko uči od dijaka, ki ima tako izrazite sposobnosti matematičnega razmišljanja.« Pri teh besedah se skupaj s profesorico biologije Mojco Mravlja, ki je prav tako mentorica najbolj marljivih gimnazijcev, spomnita nekaterih bivših dijakov, ki so že v gimnazijskih letih blesteli v naravoslovju in kasneje postali magistri ali doktorji.