Hišice, iz katerih knjige »letijo« in se vanje vračajo

Te dni so s knjižnim sejmom v Ljubljani v ospredje stopile knjige, ki ne širijo samo duha, temveč tkejo tudi nova poznanstva in plemenitijo medsosedske odnose, kažejo primeri mini knjižnic v okviru ameriškega projekta Little Free Library. Po svetu jih je od leta 2009 vzniknilo že več kot 11.000, večinoma pa domujejo v nekakšnih večjih ptičjih hišicah ob koncu vrtov, kamor lahko stopi vsakdo.

Tehnologija je bralcem ponudila nove možnosti, da se zabavajo ob branju novih knjig, toda zadnji trend v ZDA je presenetljivo staromoden: pred hišami kot gobe po dežju vznikajo majhne knjižnice, polne broširanih knjig, v katerih ne poznajo ne članske izkaznice ne zamudnine. Delujejo po principu: »Vzemi knjigo in jo vrni. Lahko prineseš nazaj tisto, ki si si jo izposodil, ali pa katero drugo.«

Koncept, danes znan pod imenom Little Free Library, je razvil Todd Bol iz ameriške zvezne države Wisconsin, ko je leta 2009 razmišljal, kako bi počastil velikodušnost svoje pravkar preminule mame učiteljice. To je storil s postavitvijo pomanjšane šolske stavbe, torej hišice, ki jo je napolnil s knjigami svojih staršev in zraven zapisal: »Zastonj knjige«. Kmalu so ga začeli posnemati tudi njegovi sosedi in podobne knjižne hišice postavili tudi na parkiriščih pred svojimi domovi. Od takrat so se mini knjižnice začele širiti tudi zunaj meja ZDA in danes jih je najti med drugim še v Ukrajini, na Slovaškem, v Hondurasu, Nigeriji, Ugandi, na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.

Oktobra je Todd Bol, ki je to neprofitno organizacijo Little Free Library ustanovil skupaj z Rickom Brooksom, poslal 20 majhnih knjižnic še v Gano v Afriko, v Indiji pa podpira človekoljubno skupino Going to School, ki namerava postaviti majhne knjižnice za 3500 šol. Bolova mini knjižnica se je v štirih letih namnožila že na več kot 11.000 »izpostav« v okoli 52 državah in se množi s hitrostjo med 700 in 1000 novimi na mesec. Misija organizacije Little Free Library je med drugim spodbujanje skupnostnega duha, branja otrokom in širjenje literature za odrasle.

V bližini šole – več otroških

Mini knjižnico ima pred svojo hišo že dve leti tudi Kevin Sullivan iz Bethesde severno od Washingtona. Postavil jo je kot darilo za materinski dan svoji ženi, ki je strastna bralka. Vanjo je začel vlagati približno 30 knjig na teden, in kot ugotavlja, se je v zadnjem tednu v knjižnico vrnilo enajst novih. Ker živita v bližini šole, je približno polovica knjig otroških, saj menita, da je za starše in otroke krasno, če se lahko na poti iz šole ustavijo in vzamejo kaj novega za branje.

Postavitev takšne svobodne mini knjižnice pred domovanjem 38-letnega zobozdravnika ortodonta Phillipa Vahaba iz Washingtona pa je bolj kot z branjem, v katerem veliko bolj uživa njegova žena, imela opraviti z navezovanjem stikov s sosedi. Čeprav prej ni poznal nobenega, so sprejeli njegovo pobudo in mu pomagali plačati in postaviti knjižnico. Poleg nje je Vahbad postavil še klop, na katero se mimoidoči lahko usede in kaj prebere ali pa le poklepeta s sosedom.

Redki primeri vandalizma

Kot pravi z zadovoljstvom, ga povrhu vsega skoraj vsak dan v knjižnici čaka kaj novega. Mnoge knjige, ki se tam znajdejo, so politične, saj je v glavnem mestu ZDA tudi veliko ljudi, ki delajo v politiki, ugotavlja, neki sosed pa je v knjižnico doniral dragocen zbir feministične literature. Tudi Erin Astarr, varuška iz Avstralije, ki si v takih malih knjižnicah v Washingtonu izposoja literaturo za otroke, ki jih pazi, meni, da so predvsem lepa priložnost za navezovanje stikov med ljudmi.

Tovrstno širjenje knjig med ljudmi v soseskah pozdravljajo tudi v washingtonski mreži javnih knjižnic. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala njihova direktorica Ginnie Cooper, jo pogled na številne hišice, ki hranijo in ponujajo v branje knjige, neznansko veseli, saj zaradi možnosti izposoje dobre knjige, pa naj bo to iz bližnje javne knjižnice ali mini zasebne, Washington ostaja mesto branja.

Knjižnice, povečini malo večje od ptičjih hišic, pa niso le takšne oblike. Marsikatere so zelo izvirne in domiselne, med njimi so takšne v obliki ure, robota ali gledališča, John Ford iz Winslowa v Arizoni pa je s knjižnico združil še prijetno s koristnim: nanjo je obesil vrtne škarje, tako mu lahko obiskovalci mimogrede uredijo tudi vrtne rastline.

Širino bralnega gibanja pod imenom Little Free Library razkrivajo predvsem številke, zbrane na njihovi domači spletni strani. Kot ocenjujejo, ima vsaka mini knjižnica v povprečju več kot 25 naslovov, samo v zadnjem letu pa naj bi na različnih koncih sveta vanje donirali in si iz njih izposodili skupaj tri milijone knjig ter našteli med 21 in 30 milijoni obiskov. Zelo obiskana je tudi njihova spletna stran, ki ima več kot 8000 obiskov na dan. Kako tudi ne, ko pa je na njej zbranih predvsem obilo praktičnih nasvetov, kako postaviti svojo mini knjižnico in se vključiti v mrežo, ponujajo pa tudi cel nabor hišic, v katere je mogoče zložiti literaturo.

Lahko jo postavijo taborniki

Tistim, ki nimajo nekaj sto dolarjev, da si jo kupijo, svetujejo, naj vprašajo pri tabornikih, ali bi jo bili pripravljeni postaviti, ali pa naj se s tako prošnjo obrnejo na kakšnega umetnika iz soseske, v vsaki skupnosti je namreč najti ljudi z različnimi znanji. Ne nazadnje je mogoče v mini knjižnico spremeniti, pišejo, tudi staro mikrovalovno pečico, leseno skrinjo, skrinjo za kruh, staro kuhinjsko omaro ali zaboj za orodje. Paziti je treba le na dež in vlago.

Tistim, ki se bojijo vandalizma, razkrivajo, da so taki primeri zelo redki. Toda tu in tam se tudi zgodijo. »Temu je deloma mogoče ubežati tako, da knjižnico postavite na zelo vidno mesto in da jo uporablja čim več ljudi, tako bo vedno kdo pazil nanjo,« naročajo morebitnim novim lastnikom. Pa tudi sicer je večkrat poudarjeno, naj v vseh pogledih sodeluje čim več ljudi. Tako se bo povečalo število darovanih knjig, širši bo nabor tematik za različne starosti bralcev, ne nazadnje pa se je s tem mogoče izogniti prevelikemu številu neprimernih naslovov ali brošur.

Najbolj posrečen odgovor pa imajo na vprašanje, ali ne bo knjig kdo ukradel. »Strahu, da bi kdo ukradel brezplačno knjigo, ni, saj je vendar brezplačna,« navajajo in svetujejo, da v knjige za večjo »varnost« kaže nalepiti oznake Little Free Library, kar bo od njihovega odkupa odvrnilo tudi morebitne knjižne antikvariate.