Išče cianobakterije in preprečuje njihovo cvetenje

Poleg labodov in rac ter plovil ljubljanskih modelarjev po gladini Koseškega bajerja v Ljubljani zdaj pluje tudi visokotehnološki čolniček. Zaradi njega je obrežje od nedavnega bogatejše tudi za dodatno »gnezdo« – pristan, v katerega se vrača po svojih raziskovalnih in nadzornih misijah.

Kot je pojasnila biologinja iz podjetja Arhel dr. Maja Zupančič Justin, so torki zadnja dva meseca rezervirani za monitoring vode Koseškega bajerja z raziskovalnim čolnom, katerega meritve dodatno spremljajo tudi na klasičen način. Njihova pozornost je usmerjena predvsem na cianobakterije, ki ob masovnem pojavljanju ogrožajo okolje, živali in ljudi.

»Naša biologa z gumenjakom na približno osmih točkah odvzameta vzorce vode, ki jih nato analiziramo v laboratoriju; določimo vrstno sestavo fitoplanktona, njihove biovolumne ter ostale fizikalno-kemijske parametre. Vsi ti podatki nam pomagajo pri ovrednotenju izmerjenega z raziskovalnim čolnom,« je na kratko opisala delo svojih kolegov v novem pristanu ob Koseškem bajerju (tega so postavili po načrtih arhitektov Mihe Kajzelja in Roka Žnidaršiča, avtorjev ureditve območja Koseškega bajerja).

Pomembna je hitra reakcija

Gre za projekt v okviru evropskega programa LIFE+ z naslovom Inovativna tehnologija kontrole cvetenja cianobakterij, ki je usmerjen k ohranjanju dobrega stanja voda, torej enega najpomembnejših ciljev evropske okoljske politike. Zanj so (s partnerjema Nacionalnim inštitutom za biologijo in občino Bled) pridobili polovico sredstev tega okoli 1,2 milijona evrov vrednega projekta.

»V časih, ko se spoprijemamo s klimatskimi spremembami, ko temperature zraka naraščajo in se vodne mase zmanjšujejo, s tem pa povečujejo koncentracije hranilnih snovi, ki spodbujajo cvetenje alg in cianobakterij, je zelo pomembna hitrejša reakcija. S tem čolnom je poleg mnogo hitrejšega in pogostejšega vzorčenja na različnih globinah mogoče tudi uspešno zavirati razrast cianobakterij na okolju sprejemljiv način,« je razložila sogovornica.

Med dosedanjimi metodami z različnimi preparati in algicidi ni takšne, ki bi bila okolju neškodljiva. Obdelava, denimo, z bakrovim sulfatom cianobakterije sicer razgradi, toda pri tem se strupi v trenutku sprostijo v okolje. »Ta metoda pa ne vpliva na druge organizme. Tam, kjer zaznamo večje koncentracije cianobakterij, jih prečrpamo v komoro, v kateri pospešimo lizo oziroma njihovo naravno odmrtje. To storimo, še preden se preveč razbohotijo, s čimer ohranjamo biološko ravnovesje,« je dodala.

Drugi prototip

V kolikšnem času je mogoče zaznati izboljšanje? »Na to bomo natančneje lahko odgovorili med projektom, torej med triletnim monitoringom na Koseškem bajerju in Blejskem jezeru (na njem bodo z monitoringom začeli prihodnje leto).

Marko Gerl je kot avtor tehnoloških rešitev plovila pojasnil, da umetno simulacijo lize dosežejo s posebno elektrolitsko celico z zelo visokim nadpotencialom, kot direktor Arhela pa poudaril, da je to plovilo poslovna zamisel in priložnost, ki so jo tudi zaščitili in jo bodo v prihodnje tržili. Čoln, ki zdaj spremlja razmere v jezero, je drugi prototip. »Po razvoju prvega prototipa smo se povezali tudi s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo in biotehniške fakultete, med drugimi z dr. Bojanom Sedmakom in dr. Domnom Leštanom.«

Do tri kilometre na uro

Ob parkiranem čolnu, ki se napaja s fotovoltaičnimi celicami in lahko doseže hitrost do tri kilometre na uro, je bilo tistega dne opaziti kovček z merilno komoro, kakršna je vgrajena tudi v trup čolna.

»Iz teh številk lahko preberemo, da je temperatura jezera 23 stopinj Celzija ter da je koncentracija zelenih alg kar visoka, koncentracija cianobakterij je trenutno relativno nizka, kar pa še ne pomeni, da ne bodo zacvetele,« je izpisane številke na mini ekranu interpretiral biolog in vodja razvoja s področja cianobakterij dr. Andrej Meglič. Po njegovih besedah je problem Koseškega bajerja v tem, da ima relativno majhen pretok, njegove samoočiščevalne sposobnosti pa še poslabšujejo človekova dejavnost in ne najbolj posrečeni regulacijski ukrepi. Najslabše stanje je mogoče pričakovati na koncu poletja oziroma na začetku jeseni. Takrat lahko zacveti vsa površina, ob razpadu cveta pa se sproščajo tudi škodljivi toksini.

Andrej Meglič je še dodal, da raziskovalno plovilo pluje po vnaprej začrtani poti, podatke pa brezžično pošilja na strežnik podjetja. Tako zbrani podatki pa jim bodo dali zelo natančno prostorsko in časovno sliko o prisotnosti in gibanju cianobakterij v vodnem telesu.

Naslednja dva meseca bodo še optimizirali programsko in delno tudi strojno opremo, predvidoma do konca avgusta pa bo čoln za stalno na bajerju in bo popolnoma avtonomno opravljal svojo funkcijo. »Mi ga bomo usmerjali iz nadzornega centra, on pa nam bo pošiljal podatke,« je sklenil Marko Gerl.