Kateri umazan posel najbolj cveti?      

Najbolj dobičkonosna kazniva dejanja na svetu.

Po. K., Delo.si
tor, 07.02.2012, 16:00

Krvavi diamant

Leta 2006 je Leonado DiCaprio nastopil v filmu, ki opisuje pretresljivo zgobo o tem, kako gospodarji vojne služijo z diamanti in kako trpijo navadni ljudje.

Politični triler se dogaja v državi Sierra Leone, kjer je med letoma 1992 in 2002 divjala krvava državljanska vojna. Krvavi diamant je režiral Edward Zwick; film je vsekakor vreden ogleda, je več kot film, je vpogled v temo sveta.

Prepovedana trgovina z mamili, človeškimi organi in podobne nečednosti, vsa ta trgovina je v svetovnem merilu vredna 650 milijard dolarjev letno. Sledi pregled nekaterih najdonosnejših umazanih poslov na svetu.

 

 

Tihotapljenje mamil: 300 milijard dolarjev

Izvor: Mehika, Mjanmar (Burma), Kolumbija, Peru, Bolivija in Afganistan

Trgi: ZDA, Kanada, Zahodna Evropa, Rusija in Kitajska

Zastrašujoče: leta 2009 so v Afganistanu pridelali dvakrat več opija kot pred afganistansko vojno, ves kokain pa pride Kolumbije, Peruja in Bolivije.

 

Trgovina z ljudmi: 31 milijard dolarjev

Izvor: države Balkana, nekdanje republike Sovjetske zveze, Brazilija, Kolumbija, Mehika, Nigerija, Maroko, Mjanmar (Burma) in Vietnam.

Trgi: ZDA, Kanada, države EU, Japonska, Avstralija, Savdska Arabija, Turčija, Kitajska, Indija, Pakistan, Poljska in Češka republika.

Zastrašujoče: od 2,5 milijona oseb, ki so vsako leto ujete v mreže trgovcev z ljudmi, jih je kar 1,4 milijona spolno zlorabljenih.

 

Tihotapljenje eksotičnih živali: med 7,8 in 10 milijard dolarjev

Izvor: južni del Afrike in vzhodna Azija

Trgi: Kitajska, ZDA in EU

Zastrašujoče: ujete živali služijo predvsem za pridelavo krzna, za tradicionalno medicino (na Kitajskem nosorogov rog stane 2500 dolarjev) in za hišne ljubljenčke; le majhen del te trgovine obsega trgovanje z redkimi pticam in živalmi.

 

Ponarejanje denarja in izdelkov: 250 milijard dolarjev

Izvor: Kitajska, Tajvan, Filipini, Malezija, Indija, Rusija, nekatere države Latinske Amerike in Afrike

Trg: ZDA, EU in Kitajska

Zastrašujoče: pri Interpolu pravijo, da je škoda, ki jo legalno svetovno gospodarstvo vsako utrpi zaradi ponaredkov, kar 500 milijard dolarjev.

 

Trgovina s človeškimi organi: od 600 milijonov do milijarde dolarjev

Izvor: Kitajska, Indija, Filipini, Turčija, Egipt, Moldavija, Brazilija in Peru

Trgi: ZDA, Kanada, Japonska, Italija in Avstralija

Zastrašujoče: za ledvico, ki je na črnem trgu prodana za 150.000 dolarjev, dobi na Kitajskem „donator“ 3600 dolarjev.

 

Tihotapljenje manjšega pehotnega orožja in pištol: od 300 milijonov do milijarde dolarjev

Izvor: Avstrija, Belgija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Nemčija, Italija, Rusija, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA, Indija, Severna Koreja in Pakistan

Trgi: predvsem države v razvoju

Zastrašujoče: trgovci lahko na bazarju v Pakistanu puško kupijo za borih 6 dolarjev.

 

Ilegalna trgovina z diamanti in dragocenimi kamni: 860 milijonov dolarjev

Izvor. Slonokoščena obala, Sierra Leone, Angola

Trg: Izrael, ZDA, Južnoafriška republika in Združeni arabski emirati

Zastrašujoče: s t.i. „krvavimi diamanti“ v nekaterih državah financirajo državljanske vojne in oborožene spopade med različnimi kriminalnimi skupinami in političnimi frakcijami.

 

Prodaja nafte na črno: 10,8 milijarde dolarjev

Izvor: Savdska Arabija, Rusija, Nigerija, Angola, Irak, Iran, Venezuela, Bolgarija, Mehika in Filipini

Trg: to je težko določiti, kupci so namreč družbe na različnih območjih

Zastrašujoče: z dobičkom se financirajo različne politične frakcije, ki se borijo proti tujemu izkoriščanju naravnih virov, v resnici pa počnejo isto.

 

Nelegalna trgovina z lesom: 4,9 milijard dolarjev

Izvor: osrednja Afrika, Južna Amerika, Jugovzhodna Azija

Trg: ZDA in zahodna Evropa

Zastrašujoče: kar 5- do 10 odstotkov vsega lesa prihaja s črnega trga, sečnja pa je povsem nenadzorovana, uničujejo se velikanska področja, kjer bi se ne smelo sekati.

 

Ilegalni ribolov in trgovina z ulovom na črno: med 4,9 in 11 milijard dolarjev

Izvor: podsaharska Afrika in Jugovzhodna Azija

Trgi: EU, Japonska, ZDA, Kitajska in Južna Koreja

Zastrašujoče: skoraj ves dobiček poberejo kriminalne združbe, ribiči trdo delajo za drobiž, revne države pa na leto zaradi ilegalnega ribolova in trgovanja z ribami izgubijo eno, morda celo tri milijarde dolarjev.

 

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se