Afriške frizerske table v Slovenskem etnografskem muzeju - razstava Muzeja afriške umetnosti iz Beograda gostuje v Ljubljani

Pričeska, kakršno bi si omislili zvezdniki – v afriški različici: na pločevinastih in lesenih tablah, izobešenih pred frizerskimi in brivskimi saloni na dvoriščih, nekakšnih verandah, v napol zgrajenih kolibah. Razstavo, ki gostuje v Slovenskem etnografskem muzeju, so naslovili Urejeni po afriško.

Če bi sodili po tablah, ki so jih brivci izobesili pred salone, lahko brez oklevanja zatrdimo, da je vsaj v Tanzaniji in Malaviju klasični Obama Haircut (pričeska Obama) še vedno modni hit. Tudi tisto, kar si da na glavi urediti Bill Smith, je zelo priljubljeno ali pa umetnine, ki krasijo znane nogometaše. Vse je seveda le del celostne podobe, pri kateri se imetniku imenitne pričeske v slogu najboljših podajo še skrbno urejena bradica, nakit in slušalke v ušesih.

Pripadnice ženskega spola imajo morda za odtenek manj izbire – če znova sodimo le po izobeskih in napisih –, a sugestije so nedvomne. S tabel, ki vabijo v priložnostno postavljene frizerske salone s prosojnimi zavesami, a s havbo, gledajo največkrat (skoraj) bela dekleta z gladko modno pričesko. Opremljene so z značilnimi pridevniki, kot so elegantno, moderno, zvezdniško ali – digitalno. Recimo Digital Haircutting (Digitalno striženje), kakor je svoj salon poimenoval eden izmed brivcev v Tanzaniji. Ali to pomeni, da imajo kakšno posebno digitalno opremo, s katero obvladujejo neukrotljive lase lokalnega prebivalstva, ali koga najprej obdelajo z digitalno kamero (kar je znova zelo malo verjetno), ali pa se za tem ne skriva prav nič drugega kot navadni frizer s škarjami ali strojčkom za striženje, nismo preverili.

Se je pa pokazalo, da praksa, ko med nekaj deset frizurami na plakatu izbereš eno izmed njih, po možnosti takšno z res kratkimi lasmi, ne pušča prehudih posledic – čeravno prav velike spretnosti pri striženju ravnih las ne pokažejo. Morda je bilo v salonu, kjer se je pustila ozaljšati sopotnica iz Italije, tveganje manjše, kajti plakat je bil opremljen s pomirjujočimi napisi: Kutz of the year (sklepamo, da je mišljeno Cuts of the year – Pričeske leta), Looking good cuts (še najbliže: Pričeske za dober videz) in Looking good is beautiful (če se malo oddaljimo od dobesednega prevoda: Lepo je biti lep).

Zvezdniško in aerodinamično

Vtisi, zbrani pred nekaj meseci, niso prav daleč od tistih na frizerskih tablah, razstavljenih v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer do 26. februarja gostuje razstava Muzeja afriške umetnosti iz Beograda z naslovom Urejeni po afriško: frizerske in brivske table Afrike. Razlika je le, da so bile v šestdesetih in sedemdesetih moderne pričeske z imeni Mohamed Ali, Tyson, Kennedy, Chubby Checker, Beatles, James Brown, Pele, Carl Lewis ...

Navdušenje nad dosežki Zahoda se je že takrat zrcalilo v ikonografiji frizerskih salonov in tako je marsikatera pričeska dobila ime po letalu, recimo super concorde, boeing 707 ali samo boeing, kar se je ponavadi kazalo v posebni aerodinamični obliki. Zelo priljubljen je tudi slog ameriških marincev, gangsterjev ali poslovnežev. V Senegalu je tako neki brivec svoj salon opremil s tablo s pričeskami, sredi katerih – kakor nedvomno najboljša izbira – kraljuje podoba zgledno pristriženega gospoda malce zalitega vratu, s pipo v ustih in z imenitno modro obleko, čez katero je napis Executive. (S podpisom avtorja Dik. Martin Sylvain in telefonsko številko 983 54 35.) Tabla je iz Kameruna iz leta 1975. Prav tako tista s tremi liki, znova po zahodnem vzoru: prvi ima obrito glavo, do potankosti pristriženo bradico, suknjič, temna sončna očala in pipo. Tretji ima lase pristrižene v ravni liniji, kot bi imel na glavi pristajalno stezo, z jopičem iz džinsa in kajpak sončnimi očali. Med njima je še en urejen gospod s pripisom – Boss (Šef).

V Slovenskem etnografskem muzeju je razstavljenih enajst takšnih tabel v izvirniku – nekoč so bile postavljene ob salonih v Srednjeafriški republiki, Kamerunu in Senegalu – in fotografije napisov ter frizerske dejavnosti v Togu, Slonokoščeni obali, Beninu in Gani.

Dr. Marko Frelih, kustos za neevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, je razstavi dodal kipe in maske, ki ponazarjajo pestrost afriških frizur, prav tako zbirko glavnikov. Ti imajo, kakor je dejal, v Afriki apotropejski pomen in naj bi ljudi, ki so si jih vtaknili v lase, varovali. Pomenijo pa tudi prestiž, kajti tisti, ki je imel v laseh več glavnikov, je bil menda bolj imeniten. Glavniki, ki so razstavljeni, izvirajo predvsem iz 19. in 20. stoletja in so deloma iz zbirke, ki jo je iz Mozambika prinesel nekdanji jugoslovanski veleposlanik Željko Jeglič.

Sanjsko življenje – sanjska frizura

Uvožena frizerska ikonografija se je začela v afriški kulturi razširjati v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v času velikih političnih, družbenih in ekonomskih sprememb, ko so zlasti mladi ljudje hrepeneli po priložnostih in mnogi so jih poskušali uresničiti v podjetništvu.

Pravzaprav je tisto, kar je na Zahodu polnilo revije in druge medije ter prodajalo podobe srečnega življenja zvezdnikov in uspešnih ljudi, v Afriki nosilo podobno sporočilo, le da je bilo naslikano na kos pločevine, lesa ali drugega odpadnega materiala. S svojo različico zahodnjaškega besedišča in poslikavami, ki so si prizadevale biti umetniško delo. V mestih so poskušali ustvariti vtis sodobnih metropol, predvsem na podlagi vtisov, ki so jim jih prenašali izseljenci, in podob, ki so jih ujeli v medijih. Razvila se je svojevrstna popularna urbana umetnost, novi likovni medij, ki je našel prostor med tradicionalno kulturo in sodobno umetnostjo, pojasnjuje kustodinja razstave Nataša Njegovanović-Ristić v knjigi Frizerske i berberske table Afrike (Frizerske in brivske table Afrike).

Nastala je skupina umetnikov samoukov, ponekod cele delavnice, ki so vešče selekcionirale zaželene podobe in jih prilagodile avtohtoni kulturi in novi publiki. Pisati v pretekliku je pravzaprav napačno. Danes namreč po vsej Afriki delujejo umetniki, specializirani za poslikavanje reklamnih tabel za vse vrste obrtnikov, piše avtorica. Podobe simbolizirajo sodobnega človeka, v primeru frizerskih in brivskih tabel je pogoj za to kajpak prava pričeska oziroma vrednost, ki ji je pripisana – in ta se je spreminjala skladno s priljubljenostjo na Zahodu. Edini, ki so obstali, so dredi Boba Marleyja oziroma pričeske, značilne za rastafarijance. Podobno kot kitke, ki so se zasidrale predvsem med ženskimi, oblikovane na vse mogoče načine.

Čeprav je med primerki za ženske zaznati za kanec manj stremljenja po sodobnih dosežkih Zahoda, je Nataša Njegovanović-Ristić opisala izvrsten primer, ko ni tako. V Nigeriji so lasje postali sredstvo sporočanja političnega prepričanja; ženske so z urejanjem las izražale konec državljanske vojne, spremembe z leve na desno ali pozivale k ekonomskemu preporodu, kar je ponavadi označevala gradnja kakšnega značilnega objekta, denimo mosta ali avtoceste. Tako so frizure nenadoma dobile imena, kot so štiripasovna avtocesta, eko most (?), vozi po desni... Seveda niso bila v ozadju samo politična in ekonomska sporočila, ampak tudi takšna iz vsakdanjega življenja deklet. Imena, ki jih je zbrala Nataša Njegovanović-Ristić, povedo več kot opisi: preživeti noč z ljubljenim, lepša od tebe, obraz na obraz. Če ni jasno iz imena samega: takšna pričeska zagotavlja, da lasje ne bodo v napoto med ljubljenjem.