Tiskane izdaje
Zofi in Plato sta sovici, ki najmlajšim pojasnjujeta, kako se lotiti miselnih izzivov, s katerimi lahko otroci in tudi odrasli razvijajo zmožnost pravilnega presojanja, razumevanja in sklepanja, urijo strategije primerjanja, posploševanja, iskanja skupnih značilnosti in pomnjenja.
Oba junaka mladi bralci Cicidoja in Cicibana že poznajo, zdaj pa se pojavljata še v knjigi Misleca, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Avtorica, psihologinja mag. Nataša Bucik, je v njej zbrala različne tipe slikovnih nalog, kakršne pri nas niso ravno pogoste.
»Naloge so razporejene v trinajst poglavij, pri začetnih se menjavajo samo barve, nato se jim pridruži še menjavanje oblik, nato pridejo tridimenzionalni liki. Pri tem so pomembni natančno opazovanje in pozornost, prepoznavanje odnosov med stvarmi, zakonitosti ponavljanja v nizu, kombinacije v matrikah,« razlaga Nataša Bucik.
Družinski projekt
Knjiga je pravzaprav družinski projekt, saj sta pri pripravi sodelovala še njen mož dr. Valentin Bucik, predavatelj na oddelku za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, in sin Gregor Bucik, študent arhitekture. Prvi je prispeval besedilni del knjige, drugi pa grafične predloge.
»Kot urednica revij za najmlajše sem ustvarjalce spodbujala k pripravi raznih miselnih nalog. Kot psihologinja sem se v nadaljevanju poklicne poti nato veliko ukvarjala z bralno pismenostjo in se tudi sama lotila sestavljanja didaktičnih nalog. Tako je nastala Kukujeva rubrika v reviji in pozneje tudi knjižica Igrajmo se s Kukujem. Te naloge so spodbujale elementarne miselne procese porajajoče se pismenosti in so vsebovale spoznavanje barv in oblik, štetje, razlikovanje in primerjanje. Priročniki s takimi nalogami so že pred časom preplavili trg v tujini, zadnja leta pa jih tudi pri nas ne manjka. Začela sem razvijati naloge z matrikami, ki so drugačne,« pojasnjuje sogovornica dozorevanje zamisli za drugačno zbirko izvirnih nalog.
Kdo je inteligenten?
Med njimi so tudi take, ki se pojavljajo v testih inteligentnosti za odrasle, a so prilagojene najmlajšim in so tudi izziv odraslim. Poudarek je na slikovnih nalogah, kakršnih je v našem prostoru zelo malo, dodani pa so tudi besedni in najpreprostejši matematični orehi, toliko, da se pokaže preskok. Ostati so hoteli na ravni igrivosti in ponuditi naloge, ki čim manj spominjajo na šolske teste. Čeprav pričakujejo, da jih bodo za dodatno motivacijo pri pouku uporabljali tudi učitelji matematike.
Knjiga ima obsežno teoretično poglavje za strokovne delavce v šolah in starše. Pri delu z otroki se jim velikokrat porajajo vprašanja v zvezi z inteligentnostjo, nadarjenostjo in ustvarjalnostjo. V tem delu, denimo, izvemo, da tako rekoč ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdo je bil bolj inteligenten, Johann Wolfgang Goethe ali Marie Curie, Leonardo da Vinci ali Michael Faraday, Charles Darwin ali Agatha Christie.
Nedvomno so bili vsi izjemni posamezniki, ki pa so svojo genialnost pokazali na zelo različnih področjih. Pojem inteligentnosti je zelo zapleten, saj se ob kognitivnih in miselnih komponentah vanj vpletajo tudi druge osebnostne lastnosti ter družbeni dejavniki. Številni strokovnjaki inteligentnost opredeljujejo kot sposobnost hitrega in učinkovitega procesiranja informacij na način, ki je za človeka nov.
Ni za tekmovanje
Sodobna znanost je prinesla spoznanje, da je za otroke in odrasle zelo koristno, da se pogosto in intenzivno spoprijemajo z različnimi miselnimi izzivi. Zbrane naloge so namenjene raznovrstnemu razvijanju mentalnih sposobnosti – lahko bi ji rekli tudi »telovadnica« za treniranje možganov, namenjena mlajšim in starejšim otrokom, mladostnikom in zvedavim odraslim.
Zbirka nalog je na trgu šele kratek čas, precej knjig pa so Bucikovi podarili prijateljem in znancem. Odzivajo se z navdušenjem. Marsikdo je sicer rekel, da so naloge kar težke, a so se jih lotili skupaj z otrokom. »Sodelovanje cele družine pri reševanju nalog je tudi namen knjige. Dobro je, da se preizkusijo tudi starši in da otrok vidi, da se morajo potruditi tudi mama ali oče, starši brat ali sestra.
Nekatere naloge so namenoma zelo zahtevne, a treba je vedeti, da smo različni,« poudarja avtorica. »Tisti, ki imajo dobro prostorsko predstavo, bodo laže kos temu tipu nalog, drugi bodo, denimo, mimogrede reševali nize. Zato ves čas poudarjamo, da ne želimo, da bi se reševanje teh nalog sprevrglo v tekmovanje. Na to posebej opozarjamo učitelje. To bi bilo kontraproduktivno, bolje je spodbuditi otoke, naj naloge, ki jim ustrezajo, sami rešujejo in jih ponudijo v reševanje sošolcem.«
Izzivi za vsakogar
Vsem se zdi razumljivo, da nekdo bolje teče, drugi je dober v košarki, tretji v tenisu ..., na miselne procese pa ne gledamo tako, čeprav je za nekatere tipe ljudi določena naloga lahko zelo težka, medtem ko za druge sploh ni. Knjiga je zastavljena tako, da bo vsak našel izziv, ki ga bo zmogel in bo lahko zelo zadovoljen.
Je mogoče tako izboljšati inteligentnost? Avtorica odgovarja: »Podobno se zgodi pri urjenju določenih mišičnih skupin. Če boš več vadil, bodo v boljši formi. Možganske celice se odzivajo podobno, če jih boš več uporabljal, boš bolj miselno aktiven in nalogam boš laže kos. V tem je poanta knjige – otroku predstavi naloge, ki jih še ni poznal in ga spodbujajo k razvijanju novih miselnih strategij, da jih bo lahko uporabil še v kakšnih drugih situacijah. Pri nas mladi sicer niso pogosto v situaciji, ko morajo reševati take teste, vendar naloge v nobenem primeru niso namenjene pripravi na testiranje inteligentnosti, jo pa na igriv način razvijajo, in to pri mlajših in starejših.«
