Kozolci ne bodo več propadali

Muzej kozolcev: To slovensko arhitekturno posebnost 
je treba ohraniti za zanamce.

ned, 24.06.2012, 21:00

Šentrupert – Na travniku pod znamenito gotsko cerkvijo sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem nastaja edinstven muzej na prostem s kozolci. Do konca julija nameravajo postaviti 19 obnovljenih kozolcev, ki so jih rešili iz rok lastnikov pred nadaljnjim propadanjem.

Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost, nekaj pa jih najdemo tudi v zahodni Italiji in južni Avstriji, a tudi to je zasluga naših manjšin. Pri nastajanju projekta Muzej na prostem – kozolci so mnogi propadajoče lesene objekte ponujali, a so pozneje ugotovili, da gre za preveč pomembno arhitekturno in etnološko dediščino, da bi jo brezplačno prepustili muzeju. Samo na območju Mirnske doline so popisali in evidentirali 650 kozolcev, je za Nedelo povedal občinski višji svetovalec za okolje in prostor Iztok Kovačič. Uresničitev projekta bo stala 612.000 evrov, pri čemer si bosta stroške razdelila občina in evropski sklad za regionalni razvoj.

Na 2,5 hektarja velikem območju nastaja torej turistično, izobraževalno in kulturno središče, kjer bo v naravnem okolju razstavljenih 19 kozolcev – od najbolj enostavnega (ostrvi) do najbolj zahtevnega toplarja. Prikazovali bodo arhitekturni in socialni razvoj kozolca in ti bodo povezani z učno pešpotjo. Proste travnate površine nameravajo zasejati z žitom in zasaditi še vrbe. Iz njihovih vej bodo pozneje obiskovalcem prikazovali pletenje košar in košev. Uredili bodo prireditveni prostor in postavili začasne objekte in naprave, ki bodo služile turistični ponudbi.

»Smo lastniki Simončičevega kozolca toplarja, ki slovi kot največji v državi, zato želimo iz tega potenciala narediti vseslovensko zgodbo,« pravi župan Rupert Gole, ki ne more razumeti, da ta nacionalni ponos pospešeno propada in konča v peči. Prav z muzejem, ki bo z vso programsko ponudbo uradno odprt ob letu osorej, želijo Šentrupertčani s strokovno pomočjo ljubljanske biotehniške fakultete, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Fakultete za arhitekturo in Centra za razvoj Litija vplivati na zavest lastnikov kozolcev, naj jih vzdržujejo in tako to bogastvo ohranijo našim zanamcem. Postavili bodo 19 obnovljenih kozolcev.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
james-blake

olajšanje - pokriti so z rdečim bobrovcem. gnusnost bleščečih črnih streh, ki kaže na ničnost razumevanja tradicije in hkrati neskončno ničnost okusa novodbnih pop arhitektov, ki ponujajo masi njihov cenen okus se je namreč že davno preselila tudi na prekrivanje kozolcev. a je potrebno potem ob masi, ki se celodnevno dere brezdelna po plaži kjer ni prostora niti za brisačo poudariti, da gre za gručo prebivajočo v ogabbosti sivo-temno brodo rdečih, kričečih vijoličasto, modrih, oranžnih tristo kvadratov in več okoljskih monstrumov, ki so celonoč osvetljeni z žarometi,.. se bo že kakšen našel (pa ne kakšen populist ljudska stranka Crnkovič, če sem že na straneh Dela), ki bo razumel o čem govorim.
hvala bogu za tradicionalni kozolec. v vsej tej urbanistični ogabnosti, ki je nastala z osamosvojitvijo, kapljica lepega ne škodi.

25. junij 2012, ob 06:49:48
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej