Tiskane izdaje
Največkrat izgovorjena merska enota ta hip na notranjskem krasu je »centimeter na minuto«, najpogostejše vprašanje pa, ali so poplave tolikšne, kot so bile leta 2000. Čoln je postal prevozno sredstvo v Šmarati in na Planinskem polju, z ojezeritve pri Knežaku in Baču pa so gasilci začeli prečrpavati vodo na »drugo stran«, na sosednje, zagorsko polje.
Včeraj popoldne je voda na Planinskem polju, zdaj kar Planinskem jezeru, napredovala z 2,5 centimetra na uro, v njej pa so stale vsaj tri hiše, v nevarnosti jih je bilo več. »Od včeraj do danes zjutraj je narasla za 85 centimetrov, do ravni poplav iz leta 2000 pa zdaj, ob 14.30, manjka še deset, največ dvanajst centimetrov,« nam je zaupal domačin. Proti planinski »obali« se je bližal čoln, na katerega so se vkrcali pri gradu Haasberg onkraj jezera.
Ni kam črpati
Gasilci so vaščanom pustili tristo vreč s peskom, črpanje pa tu ne pomaga, saj ni kam prečrpati. Voda kar raste in pred njo se je treba umikati. Po Planini brnijo samo agregati za električno energijo, sicer pa je v vasi tišina in nobenega vznemirjenja. Prebivalec hiše, v kateri je bilo leta 2000 vode 75 centimetrov, torej do mizne plošče, se je že pred dvema dnevoma začasno odselil v Postojno.
Leta 2000 je Cerkniško jezero na merilni postaji na mostu doseglo globino 6,66 metra in obsegalo 26 km², »jutri zjutraj [torej danes, op. p.] pa bi moralo doseči črtico 5,45«, je včeraj domneval Valentin Schein iz Notranjskega regijskega parka. »Tudi ta poplava je torej ena večjih v zadnjih desetletjih. Takšna je bila še leta 1972. Je pa vode v Rakovem Škocjanu zdaj 1,6 metra več kot leta 2000.«
Zakaj? Pravzaprav nihče prav natančno ne ve, kaj se z vodo dogaja pod površjem. »Verjetno je več vode padlo v Javornikih kot na Snežniku, Vidovski planoti, Blokah, v Loški dolini ... Vodostaj bo danes verjetno najvišji, ohranil se bo dan ali dva in nato začel zelo počasi upadati,« odgovarja Schein.
15 centimetrov na dan
Cerkniško jezero s 500 km² vodozbirnega območja je te dni naraščalo za 15 centimetrov na dan in bo danes še. Tako kot tudi vode v Loški dolini. »Hja, v Loškem Potoku je glavno prevozno sredstvo kolo [zaradi odvzetih vozniških izpitov, op. p.], pri nas pa to postaja čoln,« se pošali loškodolinski župan Janez Komidar in pove, da so zjutraj na pomoč prispeli kranjski gasilci, da si njegovi lahko nekoliko oddahnejo. Že od 19. januarja, ko so na mokro potegnili čolne in uvedli redno potniško linijo Kozarišče–Šmarata ali Iga vas–Šmarata, so na nogah.
Zaradi žledu, ali kot po bitki, so se včeraj, ko je posijalo sonce, polomljeni borovci, smreke in oskubljeni listavci še bolj nesrečno ogledovali v novonastalem velikem kneško-bačkem jezeru, ki je preplavilo cesti iz Knežaka proti Baču in proti Koritnicam. Ta voda nima kam, razen skozi cevi močnejše črpalke, ki so jo včeraj zjutraj od državne civilne zaščite dobili kneški gasilci.
»Ali temu sploh lahko rečemo poplave?« je včeraj retorično vprašal krasoslovec dr. Andrej Mihevc. »Kjer se voda iz kraškega podzemlja dvigne do površja, pride do součinkovanja vode in raztapljanja in tam nastane dno polja. To je nekaj najbolj normalnega, saj voda naredi polje. Zato je temu bolje reči visoka voda. Solidno visoka voda, saj še ni rekordna. Župnik Urbas, ki je sredi 19. stoletja raziskoval Planinsko jamo, je zapisal, da je voda segla do prve stopnice planinske cerkve. Nevihta takoj napolni reke, kras pa je kot spužva, duši in raztegne poplavni val, zato tu nastane zamik.«
Kaj pa človeške ribice
In kaj počnejo v takšnem navalu vode človeške ribice? »Ni poročil, da bi jih jesenske in zimske vode vrgle ven. A to še ne pomeni, da se to ne dogaja. Otroci pozimi ne blodijo naokrog. Največ človeških ribic se najde poleti, po močnih nevihtah, na robovih polj. Jeseni in pozimi visoke vode počasneje nastanejo. Morda se ribice umaknejo v stranske vode in tam ždijo,« je povedal Mihevc.
