Makedonski Indiana Jones

Direktor makedonskega urada za zaščito kulturne dediščine pravi, da ne bo počival, dokler ne bo našel Aleksandrive grobnice.

Objavljeno
25. november 2012 22.33
SKOPJE MAKEDONIJA 2.10.2012 EDEN OD VEC STO SPOMENIKOV V CENTRU SKOPJA ZA KATERE JE VLADA MAKEDONIJE PO NEURADNIH PODATKIH NAMENILA 500 MILJONOV EVROV FOTO JOZE SUHADOLNIK
SSL, Delo
SSL, Delo
Direktorju makedonskega urada za zaščito kulturne dediščine Pasku Kuzmanu se nezadržno približuje upokojitev, pa čeprav 65-letni energični arheolog ekscentričnega videza še lep čas ne namerava izpreči. »Vsaj do mojega devetindevetdesetega leta ne,« je sivolasi možakar, ki ga številni rojaki primerjajo s filmskim pustolovcem Indiano Jonesom, zaupal novinarju Balkan Insight in brezkompromisno pribil: »Paska lahko upokoji le Pasko!« Toda vsaj formalno bo imela glede njegove upokojitve zadnjo besedo vlada, ki pa se še ni izrekla glede možnosti, da bi mu mandat na čelu urada podaljšala do leta 2014.

Glede na njegov položaj Kuzmanu mnogi pripisujejo vodilno vlogo pri projektu Skopje 2014, megalomanski urbanistični prenovi makedonske prestolnice, ki bo do omenjene letnice povsem spremenila svojo podobo. Dotlej bo namreč v Skopju poleg že postavljenega kipa Aleksandra Makedonskega in slavoloka Makedonija zraslo kakih dvajset novih stavb, zgrajenih v klasičnem antičnem slogu, družbo pa jim bo delalo približno toliko večjih kipov in več kot sto manjših. Toda kot zagotavlja arheolog, ki si je ime ustvaril predvsem z izkopavanji na območju domačega Ohrida, je gonilna sila projekta z močnim nacionalističnim nabojem premier Nikola Gruevski: »Ta človek ima čudovite ideje in vizije, ki se skladajo z našimi. Tako se je začel projekt.«

Kuzman pa ima pred seboj še en veliki sen. Pravi, da ne bo počival, dokler ne bo našel grobnice Aleksandra Velikega, za katerega meni, da je bil pokopan nekje na jugovzhodu današnje Makedonije. »Nenehno sem mu na sledi. Že od študentskih let si želim najti njegov grob in prepričan sem, da bo ta dan prišel,« zatrjuje navdušenec nad ročnimi urami, ki ima na rokah običajno kar štiri. Pravi jim časovni stroji, ki da mu časa ne merijo v minutah, ampak v stoletjih.