Marijino gledališče manj na poti

Člani orkestra elitnega Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga, ki so v času postsovjetskega osipa sredstev za kulturo na turnejah obredli ves svet – večkrat so gostovali tudi v Sloveniji, nazadnje septembra na Festivalu Ljubljana –, bodo odslej redkeje pripravljali kovčke. Tako je v Londonu sedmi sili zaupal znameniti dirigent in generalni direktor te nekdaj carske operne in baletne hiše Valerij Gergijev, vzrok za to pa bo odprtje novega Marijinega gledališča II z 2000 sedeži.

Gradnja nekaj več kot pol milijarde evrov vrednega objekta, ki ga bodo v okviru kompleksa Marijinega gledališča dodali k historičnemu objektu iz leta 1860 in novi koncertni dvorani iz leta 2007, nima preproste zgodovine. Prvotno izbrani projekt francoskega arhitekta Dominiqua Perraulta je ukinil Putin, na naslednjem razpisu pa je zmagal kanadski biro Diamond and Schmitt Architects.

»Gostovanja v Londonu, Berlinu ali Chicagu so za nas pomembna, a nam bo zdaj bolj udobno tudi doma,« je napovedal Gergijev, ki je v Londonu angažiran tudi kot šef dirigent Londonskega simfoničnega orkestra. Okoli 300 od kar približno tisočih predstav in koncertov, ki jih v gledališču načrtuje za prihodnje leto, bo turnejskih, a bodo tudi ti večinoma v Rusiji. Bodo pa po svetu zastopani vsaj »virtualno«. Za ta božič so pripravili 3D-različico posnetka Hrestača, za februarsko valentinovo pa Gergijev napoveduje mednarodni prenos Labodjega jezera, skupaj s partnerjem te produkcije, holywoodskim 3D-studiem režiserja Jamesa Camerona. Čeprav je Gergijev skoraj šestdesetletnik, ne razmišlja o pokojnini. Voditi namerava vse tri orkestre novega Marijinega gledališča, pripravlja se na snemanje celotnega Wagnerjevega Nibelunškega prstana, prav tako ga čaka dokončanje serije posnetkov vseh simfonij Dmitrija Šostakoviča. Vmes se ukvarja še s pritožbami članov baletnega orkestra nad plačami in delovnimi razmerami, o čemer so ruski mediji pred mesecem na široko pisali. »Nič strašnega se ne dogaja v Marijinem gledališču, nikakor,« je zaplet komentiral sam in predstavil načrt gradnje približno 50 stanovanj za nastopajoče. »Razmeroma poceni bodo, pravzaprav darilo hiše, a bodo potem morali tudi nastopati.«

Marijino gledališče II bodo sicer odprli 2. maja, natanko na šestdeseti rojstni dan Gergijeva, po rodu Moskovčana, ki pa je odraščal v Severni Osetiji ob Kavkazu in zatem študiral v tedanjem Leningradu. V zgodbo o Marijinem gledališču, tedaj še globalno znanem pod imenom Teater Kirov, je vstopil takoj po študiju, leta 1978, ko so mu v njem dodelili mesto asistenta dirigenta.