Tiskane izdaje
Miniaturne knjige že zaradi svoje velikosti pritegnejo pozornost. Če so v njih zbrane še mojstrovine, kakršne so na res miniaturnih formatih – celo 5 x 5 milimetrov – uspele Károlyju Andrusku in bodo od drevi na ogled na razstavi v Slovanski knjižnici v Ljubljani, brez dvoma vzbudijo precejšnje spoštovanje.
Opus vojvodinskega umetnika madžarskega rodu Károlyja Andruska je skoraj nepredstavljiv; poleg najmanj 270 miniaturnih knjig, kolikor jih obsega razstavljena zbirka dr. Martina Žnideršiča, je izdelal še okoli 9000 grafik, od tega večinoma lesoreze in linoreze, 500 akvarelov, najmanj 3000 oljnih slik ter 4500 ekslibrisov. Ti so bili njegova najbolj plodna dejavnost, s katero je dosegel vrh v svetovnem merilu, saj doslej še nihče drug na svetu ni izdelal toliko ekslibrisov kot on, pogosto tudi za svoje znance in prijatelje. Na tem področju je bil mednarodno priznan in poznan, iznašel pa je tudi miniaturne ekslibrise in izraz zanje – ex mini libris, poudarja dr. Žnideršič.
Iz družine kubikašev
Ne gre se čuditi, da je največji poznavalec miniaturne knjige v 20. stoletju na svetu, antikvar iz Londona Louis W. Bondy, na prvi mednarodni razstavi miniaturne knjige leta 1983 v Ljubljani Károlyja Andruska imenoval za največjega umetnika miniaturne knjige. »Pri tem je treba upoštevati, da je bil umetnik samouk, rojen v revni družini fizičnih delavcev, tako imenovanih kubikašev, ki so bili plačani od kubika zemlje, ki so ga izkopali, a ker si je želel postati nekaj več, je z velikim trudom dosegel grafično-tiskarsko izobrazbo. Vse življenje je delal v tiskarnah, umetniško ustvarjanje in miniaturke pa so bili njegov hobi. Ko se je upokojil, je ustvarjalnost kar bruhnila iz njega,« za predstavo o veličini pri nas neznanega avtorja našteva dr. Martin Žnideršič, zaslužni profesor z oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske filozofske fakultete, javnosti znan kot prvi slovenski in eden najpomembnejših evropskih zbiralcev miniaturk.
Dr. Žnideršič je svojo zbirko miniaturk okoli 3200 naslovov, ki slovi kot največja srednjeevropska, leta 2010 v znamenje počastitve svetovne prestolnice knjige podaril Mestni knjižnici Ljubljana (ki je hrambo in obdelavo zaupala svoji enoti Slovanski knjižnici, Centru za domoznastvo in specialne humanistične zbirke), poleg tega pa še (ločeno) Andruskovo zbirko 270 miniaturk, ki mu jih je od leta 1983 do leta 1996 pošiljal avtor sam. Potem so njuni prijateljski stiki predvsem zaradi razpada Jugoslavije zamrli. Tokratno razstavo Andruskovih miniaturk v Slovanski knjižnici, ki so jo naslovili Največji umetnik miniaturne knjige, pa so pripravili kot osvetlitev Andruskove zbirke in predvsem v počastitev bližajočega se visokega življenjskega jubileja, 80-letnice dr. Martina Žnideršiča.
Miniaturka s planiko
Opus miniaturnih knjig Károlyja Andruska je bil doslej po zaslugi dr. Žnideršiča v Sloveniji prikazan dvakrat in enkrat v Beogradu; na 6. Slovenskem knjižnem sejmu leta 1983 s 168 naslovi, leto zatem na 29. Mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu s 191 naslovi ter leta 1987 na 8. Slovenskem knjižnem sejmu z 225 naslovi. Za tokratno razstavo pa je 270 miniaturnih knjižic – te sicer hranijo v dveh manjših kartonastih škatlah – napolnilo štirinajst manjših razstavnih vitrin in štiri večje. Miniaturke so prikazane v časovnem sosledju, dr. Žnideršič pa je za razstavo posodil tudi odtise Andruskovih lesorezov, je pred odprtjem povedal kustos v Slovanski knjižnici in avtor razstave Pablo Juan Fajdiga. Fajdiga bedi tudi nad preostalimi naslovi Žnideršičeve zbirke, katerih izbor se menja na nekaj mesecev in je v Slovanski knjižnici na ogled v okviru stalne razstave.
In katere Andruskove miniaturke kaže še posebej omeniti? »Gotovo štiri mikroknjige, ki jih je v celoti izdelal sam, pri čemer najmanjša meri 5 x 5 milimetrov, največja pa 12 x 12 milimetrov,« odgovarja dr. Žnideršič. Ker je Andruskó rad potoval po svetu, so se s pomočjo njegove skicirke, kamor je nizal svoje umetniške impresije, pozneje rojevale tudi serije iz različnih držav. Potovanje v ZDA je upodobil leta 1976 v seriji petih knjižic: Atlantic, Canadian Lake, New York, United Nations in Toronto, ki so imele tudi mednarodni odmev. Druga serija šestih knjižic je bila o Španiji: Madrid, Toledo, Sevilla, Granada, Cordoba in Castilla – Andalucia. Obe seriji je avtor izdal v 400 izvodih in so tiskane iz originalnih lesorezov. Omeniti gre tudi serijo petih knjižic, ki so nastale na podlagi fotografij znanega jugoslovanskega raziskovalca Tiborja Sekelja, poudarja sogovornik, in so napisane v esperantu.
Bohinj, Kamnik, Kras ...
Andruskó pa je bil tudi velik prijatelj Slovenije, s katero ga je med drugim povezovalo društvo Exlibris Sloveniae in prijateljstvo s predsednikom tega društva dr. Rajkom Pavlovcem. »Na razstavi si je mogoče ogledati 38 miniaturnih knjig, posvečenih Sloveniji. Prva, Miniature Slovenije, je nastala kot Andruskova peta miniaturka leta 1972. Enkratna reč pa je knjižica Flora Alpina, izdelana v 130 oštevilčenih in signiranih izvodih, v katerih je upodobil planike, ki so iz slovenske sadike zrasle na njegovem vrtu v Senti v Vojvodini. Planike je ilustriral in ročno koloriral, na sredino kartončka izvirnika pa nalepil tudi posušene planike,« je zanimivost razkril zbiratelj. Omeniti gre, da so Andruskove miniaturke poleg Ljubljane napolnili tudi podobe in motivi številnih drugih slovenskih krajev, kakor jih je videl umetnik; od Bohinja, Kamnika, Krasa, Brkinov, Podkorena, Planice in Tamarja ter Jesenic do Cerknice, Savske doline, Lendave in Portoroža, če naštejemo večino, ki je nastala med letoma 1980 in 1985.
Dr. Martin Žnideršič še dodaja, da je bil Károly Andruskó zelo širok, kar zadeva izbor tematike miniaturk. Med temami so mu bile, kot je mogoče razbrati že na prvi pogled, najljubše pokrajine in mesta, panorame mest pa slovijo celo kot njegova posebnost. Svojo prvo miniaturko leta 1971 je posvetil rodni Senti, k njej pa se je s temi drobnimi knjižicami vračal tudi v naslednjih dveh desetletjih. Med drobcene platnice so zašli tudi različni poklici in dela, denimo eno mikroknjigo je leta 1973 posvetil kubikašem, drugače pa je upodabljal tudi svoje znance, rože in živali ter ilustriral pesmi.
Delaven in zelo skromen
Dr. Martin Žnideršič je, kot že rečeno, Károlyja Andruska (1915–2008) tudi osebno poznal. Opisuje ga kot edinstvenega človeka, zelo komunikativnega, sila delavnega in zelo skromnega. Čeprav ne ve natanko, kaj je še nastalo po zadnji knjigi, ki tvori zbirko, Subotici iz leta 1996, dvomi, da je bila to zadnja Andruskova knjiga. In kaj mu pomenijo miniaturke tega avtorja? »Do njih gojim poseben odnos. Vedno sem jih cenil, saj je bil Károly Andruskó tudi moj prijatelj. Njegove miniaturke sem imel spravljene v posebni škatli, in jih kar precej še vedno imam, saj mi je pošiljal duplikate. Lahko rečem, da mu v svetu ni para. So ljudje, ki so izdali veliko knjig, ampak so najeli in plačali tiskarje, nihče pa ni vsega dela opravil sam. To je tisto, kar je poleg raznolikosti tematik edinstvenega pri Andrusku,« še poudarja sogovornik. Medtem ko so bile Andruskove miniaturke v času njegovega ustvarjanja med zbiralci zelo znane, tudi v ZDA, pa njihova cenjenost s časovnim odmikom vse bolj bledi; dobiti jih je mogoče že za 10 do 20 dolarjev. Toda vedeti je treba, da najvišje cene, od par sto pa do nekaj tisoč dolarjev, bolj ali manj utegnejo dosegati le več stoletij stare miniaturne knjige. In tudi take so iz zbirke dr. Martina Žnideršiča (v okviru stalne razstave) na ogled v Slovanski knjižnici v Ljubljani.
