Mencingerjevo Nedeljsko kosilo: restavracija Krpan, Ljubljana

Novinar Dela in gurman Uroš Mencinger v Nedelu ocenjuje restavracije. Krpan si je prislužil 3,5 sončka.

Objavljeno
29. julij 2011 16.58
Posodobljeno
29. julij 2011 17.25
Uroš Mencinger, Nedelo
Uroš Mencinger, Nedelo
Lounge pri vhodu, ameriški bar v pritličju, jedilnica v nadstropju, vrt v atriju. Znani obrazi po stenah, pajčevina med moeti na omari in prazni veliki beli magnumi na dvorišču. Predvsem pa dovolj prostora, da vsak najde svoj morski kotiček sredi Ljubljane, ki je ravno prav oddaljen od središča mesta, da so kosila lahko hitra, večerje pa dolge. Krpan ima neki flair, ki ga dela posebnega za lokalce in hkrati prepoznavnega za tujce. Čeprav o njem krožijo različna mnenja in občutki, je prav, da ga Ljubljana ima. Saj je prestolnica morske države!

Še prav ne sedeš, kuharji že polnijo voziček. V atriju je sicer krepko čez trideset stopinj, toda za kapitalce, ki jih razkazujejo novim gostom, je hladno. Krpan so ribe! In to v celem, velike vsaj za dva, in niso redke, s katerimi se lahko spopade celotno omizje.

Natakar je že veliko doživel, zato je neučakan pri tistih, ki se obotavljamo, saj on že ve, kaj bo gost naročil. Pri Krpanu pa ni lahko izbrati. Vse je podrejeno ribi, ki si jo izbereš še pred aperitivom. Še kaj drugega? Hobotnica ali karpačo? Potem pa školjke ali škampi? Testenine so nasitne ... Ker vseeno ni dobil odgovora, se je le spomnil: »Naj prinesem jedilni list?« Slišalo se je skoraj kot užaljenost, ker nisva izbrala njegovega. A če bi, bi bil ta članek le za prvi odstavek. Kaj pa je tako posebnega na ribi z žara? Oziroma dajmo še kuharju priložnost, da se izkaže.

Od Krpana do Figovca

Za pozdrav je ribji namaz, ki mu natakar naredi krivico, ko ga odpravi le s: »Pašteta.« Resda je v njem za začetek preveč sardelnih filejev, kar se ne druži idealno z mehurčki v penini, a vseeno pove, o čem se bomo pri kosilu pogovarjali. Ribe na jedilnem listu so gojene in divje. Predvsem za zadnje je pomembno, da niso le na žaru, temveč tudi v soli in (kuhane) v belem vinu. Za tiste, ki v morski gostilni ne jejo rib, so žrebički, torej je Krpan tudi v tem specializiran, čeprav ima bifteke od telečjih do argentinskih, od črnih do belih (tartufov).

Tudi pri testeninah se ni dal. »Z jurčki in/ali škampi,« češ, zakaj sploh sprašujete, saj se ve. Še dobro, da sva fotografirala, saj naju sicer ne bi opazili ... Zato ga spomnite na to, če se ne boste ravno slikali z morsko žabo iz pečice. Krpan da veliko na pristen odnos s (stalnimi) gosti, zato bi moral razmisliti, kako se počutijo gostje, ki ne vedo, kako nad Ljubljanico sonce potuje po nebu in iz katere smeri pri Krpanu piha popoldne. Če se ne bi po zvezah presedla, bi morala bojišče predčasno zapustiti.

Pa bi bilo škoda, saj njokom ni bilo kaj očitati. Morda le to, da so jurčki premagali škampe, vseeno pa je bila omaka sveža in nežna, zato se kar strinjam s šefom, da je tega kuharja treba obdržati. »Šele tri tedne je pri nas, a me je presenetil. Zato, ker se zanima ...«

Veliko drugega od ribje klasike pri Krpanu vseeno ni. Pa je kljub temu ljubljanska institucija! Ker se v Krpanu rado dogaja. Nekaj je najbrž tudi na tem, da je njegov šef vedno tam. Začel je s prvim Kavalom, postal medtem še lastnik Figovca, zdaj pa, ko so časi takšni, da je »poslovnih gostov vedno manj ali pa smejo zapraviti vedno manj«, je treba tudi rojstne dneve prirejati. Kolikor let, toliko popusta, oziroma od 18 do 50 odstotkov. Do vključno 100 let starosti!

Z drvmi in vinsko trto

Gradele so pred očmi na vrtu. Žerjavico dajejo drva in vinska trta, zato kapelunge (morske nožnice ali britvice) hitro ter prijetno zacvrčijo. Kozarce bi lahko lepše spolirali, pršut bi lahko umaknili s sonca, sveži kruh bi lahko takoj prinesli. Toda vse to so malenkosti v primerjavi s ceno, ki so jo Krpanovi gostje pripravljeni plačati. Jedi so v hladilniku, limoni, marinadah in ponudba je natančno takšna, kot jo večina hoče. Na uvodnem morskem krožniku so dalmatinska hobotnica (s krompirjem in čebulo), ribja in tunina pašteta, sipa s paradižnikom in oceanski rakci. Zadnji so industrijski prešanec z okusom celuloze, zato jih hitro pozabimo, saj je bila sipina solata odlična. Surovi škampi so potrdili ažurnost dobav iz Hrvaške, tunov tatarec pa je v hladilniku pozabil okus.

Čeprav na jedilnem listu piše drugače, je strežba odločila, da je brancina z vozička škoda za fileje v omaki. Pod nož je šla tako le morska žaba, s katero je Krpan potrdil, da na kreativnost ne stavi. Vseeno pa menim, da bi bila omaka boljša od prevročih rešetk in premalo blitve s krompirjem.

Da je Jadran najlepše morje na svetu, dokazuje Krpanovih 18 evrov dodatka za jadranske škampe na prav toliko konfekcijske podlage iz norveških rakov. Če ni ravno priložnost za proslavo, je zato boljša izbira vsega po malo, morski krožnik z žara, na katerem so razen velike limone še manjši škamp, (preveč) gratinirana pokrovača, okusne, mehke, karamelizirane lovke hobotnice in hrustljavo opečeni (nejadranski) lignji.

Sladice so sredi vrta, da so vsem na očeh. Sladoledi so Figovčevi, zato jih posebne naredi le velika skodela, sicer pa je borovničev štrudelj neprimerno boljši. Pravzaprav se je zgolj zanj vredno cijaziti po zabasani Zaloški, saj ima Krpan pri vhodu tudi nekaj kavarniških miz. Zato velja omeniti še (res svež) tiramisu, ki se mu že od daleč vidi, da je pravi. Ker je dober zato, ker ni lep! Spomnite se tega, ko ga boste naročili kje drugje.

Zakaj obiskati?

Seveda, morski ulov ni poceni in Krpan se tega striktno drži. Je (malo) dražje kot drugod, kjer prav tako stavijo na slovensko ljubezen do Jadranskega morja, toda Krpan je vseeno specialist, zato vsak že vnaprej ve, kaj ga čaka. In očitno takšnih ni malo, saj je to izrazito gostilna s stalnimi gosti.

_________

Ocena vina: 3 sončki

Gospodarjev komentar ob ne dovolj rosni penini: »Kozarca bi morala biti ohlajena.« Že to pa je nekaj, da sta bili na voljo dve, rose in klasična zlata.

Vinska karta bi potrebovala popravke, zato je najboljši ustni dogovor. Najbolj izdatno sta prisotna Marjan Simčič in Movia, Dalmacija, Istra in Italija ne ponujajo široke ponudbe, a dobiti se da tudi kakšen nasvet s primorskega in štajerskega konca, ki ni povsem klasičen.

Ker »barikov ne točimo na kozarec«, je bilo le sveže, zaradi česar pa se nobena riba, saj pri Krpanu ni zahtevnih omak, ni pritoževala. Med paštetami, njoki, školjkami in morskimi žabami se je osvežilno pretakala sveža briška linija (2009); s kmetije Kocjančič Zanut aromatičen sauvignon, ki se je ujel s surovim tunom, in polna rebula, ki lahko zaradi zrelega grozdja še malo počaka, ter Mavričev (Danilo) furlanski točaj (zeleni sauvignon), cveten in jabolčen, da je vzbudil apetit, in igriv, a hkrati eleganten sivi pinot, ki je objel školjke.

_________

Kaj pomeni(jo) ...

• pet sončkov nepozabno doživetje, najboljše v Sloveniji!

• štirje sončki za najbolj zahtevne, odlično!

• trije sončki ne bo vam žal, zelo dobro!

• dva sončka našlo se bo kaj, dobro!

• en sonček če ni boljšega, še kar!