Na spletu lahko najdeš vse, tudi partnerja

Nekateri so še vedno skeptični do internetnih romanc, češ da so za osamljene in obupane. Na drugi strani pa je delež tistih, ki po spletu navezujejo intimne stike, vedno večji. Še pred desetimi leti se je šušljalo o redkih primerih zakonov, ki so zrasli iz spletnih zvez, danes so nekaj običajnega.

Dejstvo je, da je spoznavanje novih ljudi, tako v živo kot po internetu, v 21. stoletju postalo prava umetnost, skoraj znanost v malem. Hiter tempo življenja s seboj prinaša tudi več stresa ter manj pristnih medčloveških odnosov. Da po oglasih in internetu iščejo partnerja le zgube, ki ga v realnem življenju ne morejo dobiti, je zdaj le še predsodek. Danes je vedno več parov, ki so se spoznali na takšen način.

V Sloveniji število samskih ljudi narašča že od leta 1980. Naša družba nehote sledi trendom ameriških in evropskih industrijskih dežel, kjer ostaja uradno samska skoraj tretjina moških in žensk. Največ je starih od 30 do 40 let. Pred dvajsetimi leti je bilo v tem starostnem obdobju pri nas dobrih 20.000 samskih moških in 11.000 samskih žensk. Kritično je postalo že po popisu prebivalstva leta 2002, ko se je številka povečala skoraj stoodstotno. Tedaj je bilo v starostnem obdobju med 30 in 40 let samskih 36.000 moških in 22.000 žensk. Številke po zadnjem popisu leta 2012 pa naravnost osupnejo. Statistični podatki kažejo, da je bilo lani, v že prej navedenem življenjskem obdobju, samskih kar 110.931 moških in 80.021 žensk. Pri tem velja poudariti, da sem niso vključene ločene ali ovdovele osebe, ampak le tiste, ki niso bile še nikoli poročene ali vezane v zunajzakonsko skupnost.

Tej množici ljudi na pomoč pri navezovanju stikov pogosto priskoči sodobna tehnologija. Večina vsak dan uporablja računalnike. Za delo, upravljanje financ, iskanje prostih delovnih mest, nakupovanje, za spoznavanje novih ljudi, avanture, pa tudi za resne partnerske zveze. Ljudje se najprej spoznajo po internetu in nato poznanstvo utrdijo v življenju off-line.

Priročnik za spoznavanje

Da bi pomagali manj samozavestnim, so na spletnem mestu NajdiLjubezen.si, enem od mnogih tovrstnih, pred kratkim pripravili celovit spletni priročnik za učinkovito iskanje partnerja po internetu. »Z njegovo pomočjo bodo lahko tudi bolj plahi moški in ženske opravili suverene prve korake ter razvijali svoje sposobnosti komunikacije in interakcije z nasprotnim spolom,« zatrjujejo ustvarjalci priročnika, ki z več kot 20 podpoglavji obdeluje veščine in primere za uspešno spletno dopisovanje, navaja različne metode za pridobivanje telefonskih številk in idej za organiziranje, priporoča pa tudi vsebine za klepet na prvih zmenkih.

V preteklosti so bili osvajalci skoraj izključno moški in tako rekoč vsak je natančno vedel, kako pristopiti k ženski. Spoznavanje predstavnic nasprotnega spola ni bila nikakršna umetnost ali veščina, saj je bilo vse že vraščeno v kulturo posameznika. A časi so se spremenili. Z enakopravnostjo žensk in njihovim prevzemanjem dominantnih vlog sta se močno spremenila njihov položaj v družbi in tudi področje zmenkarij. Liberalizacija žensk, novi načini zabave, mediji, nove komunikacijske tehnologije in navsezadnje daljša življenjska doba so poskrbeli za hitrejši tempo življenja. Posledično se v moških in ženskah kopiči stres, manj imajo prostega časa, to pa prispeva tudi k manj pristnim medčloveškim odnosom. Prav zato ima veliko ljudi težave pri vzpostavljanju partnerstva.

Spletno mesto NajdiLjubezen.si, ki deluje šele dobro leto, združuje že več kot 30.000 uporabnikov, pri čemer jih skoraj četrtina spletni portal obiskuje redno, vsak dan. Upravitelji ocenjujejo, »da so v letu dni združili približno tisoč parov, kar pomeni po tri nove na dan«. Če k temu prilepimo še podatek, da je na najbolj znanem portalu za zmenke registriranih 50.000 uporabnikov, ugotovimo, da na takšno vrsto spoznavanja prisega vsaj štiri odstotke Slovencev. Konkretne številke o uporabi drugih portalov niso znane, poznavalci pa si upajo staviti, da na njih, vsaj občasno, gostuje več kot dvajset odstotkov vse slovenske populacije.

Tretjina v zakon po spletu

Slovenci še nimamo nacionalne raziskave o sklepanju partnerstev po spletu, si pa lahko učinkovito pomagamo z ameriško. V reviji PNAS (Zbornik ameriške znanstvene akademije) so prejšnji teden objavili izsledke zanimive študije. Proučevala je usodo zakonov partnerjev, ki so se spoznali na spletu. Rezultati so presenetljivi. Izkazalo se je, da so taki zakoni v povprečju trajnejši, ljudje v njih pa bolj zadovoljni kakor v zakonih, ki so se začeli na tradicionalen način.

V raziskavo so vključili skoraj dvajset tisoč Američanov, ki so se poročili med letoma 2005 in 2012. Še poročeni, v raziskavo je bilo vključenih 92 odstotkov takih, so morali izpolniti vprašalnik o svojem zakonu, medtem ko je osem odstotkov razvezanih odgovarjalo o preteklem zakonu.

Raziskovalce je presenetil rastoči trend sklepanja partnerstev po internetu. To obliko je priznala kar dobra tretjina vprašanih. Izsledke so razčlenjevali naprej. Pokazalo se je, da so osebe, ki so partnerja poiskale na spletu, bolje izobražene in več delajo. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se starejši večkrat spoznali po elektronski pošti, mlajši pa na različnih družabnih omrežjih. To pomeni, da internetno spoznavanje ni več enoten pojem, kot smo verjeli včasih, ampak razpade na vrsto žanrov, ki so si med seboj tako različni, kot je, denimo, lahko različno spoznavanje v diskoteki ali knjižnici.

Razkorak v trajanju zakonov in zadovoljstvu z njim je za znanstvenike statistično pomemben in kaže močno v prid internetnim partnerstvom. Tudi med klasičnimi spoznavnimi mesti off-line so razlike očitne. Kdor je partnerja spoznal v šoli, v mladosti, na družabnih dogodkih ali pri verskih obredih, je v povprečju bistveno bolj zadovoljen z njim, kakor tisti, ki je življenjskega sopotnika našel, denimo, v baru, klubu, v službi ali na zmenkih na slepo.

Raziskava je uspešno zrušila dva mita, in sicer da se internetni zakoni slabo obnesejo in da je vse spoznavanje po internetu enako. Rezultati so potrdili tudi dejstvo, da kar trideset odstotkov vprašanih pozna nekoga, ki je našel partnerja on-line.

Prednosti spletnih stikov

V kibernetičnem svetu je posameznik lahko vse, kar ni, a bi si želel biti. V okviru neomejenih možnosti lahko v teoriji spozna kogar koli iz katerega koli dela sveta. Internetna romanca je stanje, ko dve osebi razvijeta razmerje s komuniciranjem po spletu. Prvo srečanje se ponvadi pojavi več mesecev po prvem stiku na internetu, saj takšno spoznavanje poteka počasneje od tradicionalnega.

Številni uporabniki menijo, da je pri načinu spoznavanja on-line manj pritiska kot pri klasični obliki iz oči v oči. Zlasti sramežljivim in bolj zadržanim osebam je lažje začeti interakcijo po spletu, saj tako lahko obdržijo želeno stopnjo anonimnosti.

Ljudje so na spletnem omrežju navadno veliko bolj odprti, lažje navežejo stik in izrazijo svoje občutke kot v realnem življenju. Raziskava je pokazala, da pri internetnem dopisovanju povedo in razkrijejo o sebi veliko več in prej kot pri običajnem spoznavanju, kjer so veliko bolj previdni, kdaj in katere podrobnosti bodo razkrili. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je na zmenku po spletu bolj kot videz posameznika pomembna njegova osebnost. Tako se veliko internetnih romanc spremeni v uspešne konvencionalne odnose. Nekateri pari navajajo, da so se z internetnim dvorjenjem naučili tudi dobre medsebojne komunikacije.

Slabosti romanc on-line

Nikakor ne smemo zanemariti temnejše strani, ki jo prinašajo internetne zveze. Uporabniki zmenkarskih spletnih portalov morajo biti zelo previdni in pripravljeni na vse.

Osebe na internetu se navadno srečajo po čistem naključju. Sprva si, bolj za zabavo kot zares, izmenjujejo sporočila, ki so vedno pogostejša in bolj osebna. Veliko ljudi pa že ob prvem srečanju ugotovi, da to ni tisto, kar so pričakovali, saj so si z dopisovanjem po spletu ustvarili nerealno sliko. Problem je tudi ta, da si na omrežju ni težko ustvariti lažnega profila.

Izkušnja uporabnice spletnih zmenkarij: »Pred kratkim sem se dobila s fantom, ki sem ga spoznala na internetu. Na dogovorjeno mesto sem prišla zgodaj in sedla za mizo na vidnem mestu. Po nekaj minutah je prišel moški, sedel in se predstavil z imenom, ki sem ga poznala s spleta. Toda to ni bil tisti s fotografije! Bil je popolnoma drugačen. Niti z besedo nisem omenila fotografije, ampak sem ga še malo preizkušala. Izkazalo se je, da je tudi veliko starejši, kot je navajal, da ima za seboj že en propadel zakon in dva otroka. Poklicno se ukvarjala z oglaševanjem, zato mu strategija, kako pridobiti čim več strank, ni bila tuja. Nekako sem se ga otresla. Čez nekaj tednov, ko sem znova kliknila na njegovo spletno stran, pa sem opazila, da je fotografije zamenjal. Na njih spet ni bil moški, s katerim sem se srečala.«