Tiskane izdaje
Tudi grof gre po stopnicah
Grofovski par je v avli pričakala tudi peščica zbranih profesorjev. »Ste študenti?« je grof nagovoril zbrane, potem pa vprašanje vljudno popravil na: »Ste osebje?« Profesorji so prikimali. »Ali poučujete? Imate vse pod nadzorom?« je naprej kramljal z njimi. Tudi njegova soproga, za to priložnost v črno-belem kostimu in črnih čevljih z visoko peto, se je pogovarjala nadvse vljudno, predvsem pa potihem.
Po kratki predstavitvi kolekcije in fakultete sta pot proti šestemu nadstropju nadaljevala peš. Za dvigalo so pristojni namreč ocenili, da je premajhno, da bi se v njem lahko povzpela z varnostniki vred. Ko so se nekateri v spremstvu začudili, češ da se vzpenjanje po stopnicah za tako imenitno družbo skoraj ne spodobi, je grof odvrnil: »Ni problema. Saj imava kondicijo!« To gre najbrž pripisati njunim konjičkom. Kot razkriva spletna stran britanske monarhije, se grof, kolikor mu dopuščata čas in družinsko življenje z dvema otrokoma, ukvarja s tenisom, jadranjem in vrtnarjenjem, grofica pa se predaja tudi hoji, teku in jahanju.
V predavalnici fakultete sta ločeno pristopala k skupinam študentov, ki so ju pričakali za mizami. »Kdaj ste začeli študirati? Kateri letnik obiskujete? Kaj ste danes počeli? Kateri material vam je najljubši? Za izdelavo česa bi ga uporabili ...« je vprašanja nizal grof. Pristopila je profesorica Amanda Johnston in začela s predstavitvijo delavnice, na kateri so se poučili o odgovorni izbiri materialov, h čemur v zadnjem času stremi modna industrija. Toda grofa je medtem že pritegnila fotografija nenavadnega bikinija v knjigi, razprti na mizi. »Je to res rafija?« se je začudil, in ko mu je britanski veleposlanik Andrew Page, ki ga je spremljal, odgovoril, da je to nekaj za na tropske otoke, so se iskreno nasmejali vsi.
»Ja, oblačila morajo biti tudi nosljiva,« se je grofica strinjala z odgovorom svetlolase študentke, navdušena se je zdela tudi nad pogovorom z rjavolasko, ki se je k študiju ponovno vrnila po več letih in trojnem materinstvu. Medtem je grofa pritegnila razlaga profesorice Johnston ob stojalu z različnimi materiali. Poskušal je, kakšni so vzorci na otip, in če opazovalec ne bi poznal ozadja, bi sklepal, da se precej tehtno odloča za nakup.
Kmalu je zbranim pozdravne besede z omembo blagodejnih učinkov tega srečanja in britansko-slovenskega sodelovanja na več področjih namenil direktor slovenskega British Councila James Hampson. Da obisk grofovskega para krepi bilateralne odnose med Veliko Britanijo in Slovenije in je znak dobrega in prijateljskega odnosa med državama, pritrjujejo na Britanskem veleposlaništvu v Ljubljani in hkrati priznavajo, da je obisk z organizacijskega vidika precejšen zalogaj. Program so začeli pripravljati pred šestimi meseci, pri tem pa so poleg petnajsterice zaposlenih na veleposlaništvu sodelovali tudi njihovi kolegi z British Councila, Britansko-slovenske gospodarske zbornice in drugi.
Starodobniki na Bledu
Včerajšnji dan se je začel s srečanjem s predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, nadaljeval pa na Bledu. Tam sta grofica in grof obiskala člane društva 20 Ghost Club, najstarejšega kluba ljubiteljev in lastnikov Rolls-Roycea, ustanovljenega že leta 1949. Ljubitelji teh avtomobilov so se na Bledu ustavili v okviru turneje 2013 Alpine Centenary Tour, s katero so počastili stoletnico slavne dirke Alpe – Alpenfahrt. Na skoraj 3000-kilometrski poti čez Avstrijo, Italijo, Slovenijo in Hrvaško je namreč različica silver ghosta RR alpineeagle pred sto leti zmagovala in rolls-roycea popeljala do naziva najboljšega avtomobila na svetu.
Na turneji, ki so jo začeli 14. junija na Dunaju in jo bodo tam končali to soboto, so poleg starodobnikov potovali najnovejši primerki iz omejene jubilejne serije. Že kakšno uro pred prihodom grofov so člani kluba in drugi povabljenci v salonu GH Toplice srkali šampanjec, sok ali vodo, pozneje tudi vino, ter jemali prigrizke ... Šele sčasoma je družba, katere povprečna starost je segala čez šestdeset let, odkrila teraso, ki je bila ovešena z belimi zavesami, z ograjo v beli opravi, preprogo in starinsko sedežno garnituro na prostem.
Četudi je večina moških le nosila obleke – različne imenitnosti in deblin –, so izpod njih le redko gledali zloščeni čevlji, kakršne bi človek od lastnikov Rolls-Royceev stereotipno pričakoval. Je pa kmalu zaigrala starodobnikom primerna glasba, tam iz kakšnih dvajset in trideset let prejšnjega stoletja, a še najbolj razigrana je bila videti petletna deklica, ki je prišla z dedkom in plišasto kravico (v rokah).
Ko se je dvorana napol izpraznila, na terasi pa se je povečala gneča, je bilo zaslutiti, da sta visoka gosta končno prišla. Pokramljala sta z eno od skupin, potem pa se je grofica ustavila pri najstarejši udeleženki srečanja, Britanki Violet Hickley, ki štiri desetletja vsako leto obiskuje Bled in si privošči oddih v Grand hotelu Toplice. Pred dnevi je tu praznovala svoj 102. rojstni dan.
»Kako ste?« je gospo v invalidskem vozičku nagovorila grofica in dodala, da je že slišala zanjo. Njena visokost Sophie se je spustila v počep, da sta si bili bliže, iz oči v oči: »Kdaj sta prišla? Sta prišla z avtom? ...« je spraševala njo in njenega sina. Medtem se je princ Edward selil od ene do druge moške družbe, iz katerih se je tu in tam razlegel gromek smeh. Pod teraso se je v tistem hipu ustavilo nekaj mimoidočih. Ko so očitno razbrali, kdo je na terasi, so jih hiteli fotografirati.
»Ste uživali? Me veseli, da sem vas spoznal!« je grof z nasmehom pospremil konec še enega kramljanja, pri eni od naslednjih družb pa mu je moški z očali v roke potisnil sliko. Za kaj drugega kot svojevrstno umetnino, bi jo bilo težko oklicati. Potem ko je zbrane nagovoril blejski župan Janez Fajfar in jim položil na srce, »da bi se spominjali in vedno vračali na Bled«, se je na govorniški oder postavil še mož z mnogimi nazivi in ponosni lastnik rolls-roycea Sir John Stuttard, ki je opomnil na razširjeno rolls-roycevo tovarno v Goodwoodu in posebno serijo oziroma model te znamke ter spomnil, da je danes njihov največji trg Kitajska.
Še preden sta člana kraljeve družine zapustila hotel, se je grofica Wesseška podpisala v knjigo gostov z besedami »Sophie Edward June 2013«, njen mož pa se je ob starih fotografijah poučil o imenitni zgodovini hotela.
Pred odhodom, ko grofice za nekaj trenutkov ni bilo na spregled, je princ Edward županu pohvalil »izvrsten izbor slovenskih vin«, potem pa sta se, z gospo, ki je medtem visoke pete zamenjala za balerinke, usedla vsak v svoje vozilo. Princa so proti blejskemu gradu odpeljali s črnim beemvejem, Sophie pa je pomahala iz srebrnega jaguarja.
V Vili Podrožnik
Nekaj primerkov rolls-roycev so razstavili tudi za povabljence, ki jim je blejsko srečanje ušlo, prišli pa so na vrtno zabavo ob kraljičinem rojstnem dnevu v Vilo Podrožnik v Ljubljano. Medtem ko se je z odra pred vilo v živo razlegala Ne čakaj na maj, je bilo treba na stisk roke gostitelja, njegove ekselence Andrewa Pagea, kar precej čakati. Po spodnji peščeni poti se je vila dolga kača gostov, ki jim je čas krajšala dudarka v značilni opravi in z rožami okrašenem vrtnem paviljonu.
Na zgornjem delu vrta je bilo že precej živahno, med znane obraze pa so bili pomešani tudi taki, ki jih visoki družbi ne bi ravno pripisal. Ko je glasba utihnila, se je večina gostov premaknila pred oder in utihnila v pričakovanju. Četudi so čakali na najimenitnejša gosta, se je zdelo, da je največji delež navdušenja požel prav veleposlanik Page, ki, kot je večkrat poudaril, končuje svoje službovanje v Sloveniji. Tega mu je že njegov predhodnik predstavil kot najboljšo službo v diplomaciji in od tu gre tudi sam precej težko.
Ko se je zahvalil svoji profesorici slovenščine Nataši Stanič, v slovenščini in šaljivem tonu naštel svoje največje zmago, poraz, zabavo, nagrado in najbolj neroden trenutek – to, da je škofa nagovoril s krof, je tudi iz tokratne publike izvilo največji smeh, je sklenil s pozitivnimi in pogumnimi mislimi.
Za recept, kako se lahko izvijemo iz krize, pa je navedel optimizem in pridnost, in prav tega po njegovem opažanju Slovencem ne manjka. S spodbudnimi besedami, ki jim je sledil nastop mladih glasbenikov in baletnikov, se je boljši svet za trenutek res zazdel bliže. Upati je le, da so podobno čutili tudi tisti, ki ga resnično lahko spremenijo, ne da so domov odšli bogatejši le za bežno srečanje s članoma britanske kraljeve družine in spomini še z ene od mnogih zabav.
