Tiskane izdaje
Mineva sedemnajst let, odkar je bil med večletnim sistematičnim arheološkim izkopavanjem odkrit eksponat svetovnega pomena, neandertalčeva piščal iz jame Divje babe.
V kontekstu najdbe tako velikega pomena se je smiselno zamisliti o razvoju človeka skozi čas. Evolucija je namreč ključna za razumevanje pravega pomena piščali.
Danes v Narodnem muzeju Slovenije poteka doživljajska delavnica Jamski ljudje in piščal, ena izmed serij ustvarjalnih delavnic arheozabave za otroke. Naši najmlajši imajo tokrat možnost, da se na malce zabavnejši način poučijo o pomenu in edinstvenosti piščalke jamskega človeka.
Saša Rudolf, univerzitetna diplomirana arheologinja in kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije, meni, da je tema, v okviru katere se spoznavamo z neandertalčevo piščaljo, vsebinsko ena izmed težjih za razumevanje, saj zajema obdobje evolucije človeka oziroma sega čisto v njene začetke.
Mnogokrat namreč nismo zmožni imeti pravilne predstave o času, predvsem ko gre za tako velike časovne razmike. Zato bodo animatorji skupaj z otroki postavljali najdene predmete na časovni trak, s čimer bodo spoznavali razvoj človeka, funkcionalnost njegovega orodja in tudi spremembe življenjskega okolja.
Na koncu pa bodo še izdelali kamenodobne sulice in lesa in kartona.
Piščalko jamskega človeka štejemo za najstarejšo izkopanino svetovnega pomena; strokovnjaki ji pripisujejo starost petinpetdeset tisoč let.
Na tej točki velja omeniti še preostale najdbe s tega območja ter druge koščene piščali in kamnito orodje, izkopano po vsem svetu, zgolj za primerjavo, saj so vsa druga arheološka odkritja menda najmanj dvajset tisoč let mlajša. Potemtakem so ti eksponati delo rok sodobnega človeka, in ne več jamskega.
Piščalka iz jame Divje babe je edini dokaz nedvomnega obstoja jamskega človeka (neandertalca) na našem ozemlju ter hkrati kaže na višjo umsko sposobnost tega predhodnika sodobnega človeka.
Glasbilo je dokaz, da je bil neandertalec miselno veliko globlje naravnana oseba, kakor je splošno sprejeto.
