Tiskane izdaje
Nedavna študija lobanj neandertalcev je postregla z novim odkritjem. Znanstveniki dopuščajo možnost, da je ta oblika človečnjaka morda izumrla prav zaradi velikih oči, ki so od možganov zahtevale nenehno predelovanje vizualnih informacij. Posledica tega je bila manjša kognitivna sposobnost njihovih možganov, kar je po mnenju raziskovalcev omejilo tudi zmožnost prilagoditve na ledeno dobo.
Neandertalci so se pojavili pred približno 250.000 leti, kratek čas pa naj bi soobstajal skupaj s homo sapiensom. Živeli so v določenih delih Evrope, srednje Azije in Bližnjega vzhoda. Strokovnjaki na podlagi najdenih ostankov ocenjujejo, da so izumrli približno pred 28.000 leti.
Med raziskavo so znanstveniki preverjali tudi teorijo o neandertalcih, ki naj bi iz Afrike prišli v Evropo, kjer so se morali prilagoditi na mračne dneve in temnejše noči. Domnevajo, da so se jim zato razvile večje oči, kar je potrdila tudi analiza njihovih lobanj. Neandertalci so imeli v povprečju šest milimetrov večje očesne jamice kot so jih izmerili v lobanjah sodobnega homo sapiensa.
Rezultati raziskave so pokazali tudi, da človečnjaki, ki so ostali v Afriki in še naprej uživali svetle dni, niso potrebovali takšne prilagoditve. Pri njih so se namesto večjih oči razvili deli možganov, ki so omogočali višjo raven razmišljanja, s tem pa tudi preživetje.
V študiji, objavljeni v publikaciji Britanske akademije znanosti Proceedings of the Royal Society, avtorji trdijo, da naj bi omenjeno teorijo podpirale tudi igle, ki so jih arheologi v preteklosti našli ob ostankih homo sapiensa. Sodobni človek naj bi jih uporabljal za šivanje oblek, kar kaže na njegovo sposobnost prilagajanja razmeram v določenem okolju.
Vodja študije Robin Dunbar pojasnjuje, da so bili neandertalci »sicer zelo pametni, vendar ne ravno na isti ravni kot homo sapiens.«
