Tiskane izdaje
V teh postmodernih časih ni ravno lahko, čeprav ni ravno najtežje, še posebej za ljudi, ki živijo v Evropi, Avstraliji in ZDA.
Kar pa ljudje vseeno pogrešajo predvsem v urbanih okoljih, ki utripajo od sodobnih tehnoloških povezav, je čisto preprosto človeška bližina.
Po uradno ugotovljenem krhanju treh velikih stebrov družbe, ki so kraljevali tisočletja - cerkve, države in družine - je občutek povezanosti in pripadnosti ter medsebojne pomoči ponekod sila klavrn.
To sta prav dobro zaslutila pobudnika nedeljskih srečanj, komedijanta Sanderson Jones in Pippa Evans, kajti vseeno, sta priznala, je biti lepo v skupini - če se le ne bi govorilo o Bogu.
Simpatična in prepričljiva, bradati Sanderson Jone in svetlolasa Pippa Evans tudi malce zanalašč uporabljata oblačilni slog sektaških pridigarjev in se šalita na račun organiziranih verstev. A vendar ostajata trdno zasidrana v kulturnem konceptu nedeljske maše, najverjetneje zato, ker preprosto deluje.
Zato sta se odločila razširiti in popularizirati posebno vrsto nedeljskih srečanj, ki na prvi pogled spominjajo na nedeljsko mašo, a glasba je močno drugačna, kakor tudi predavanja. Namesto religiozne glasbe igrajo pop in namesto duhovnih sporočil govorijo o znanosti.
Uspeh nedeljskih srečanj je precejšen, zato jih organizirajo po različnih mestih in na več celinah: London, Bristol, Melburne, New York in Liverpool. Jasno je, da gre predvsem za anglosaksonsko nereligijo, ki že s prostim očesom razvidno povezuje predvsem urbano mladino, in sicer tisto, ki sta jim bližja ekologija in prostovoljstvo, kajti ambicioznih ekonomistov na prvi pogled ni videti ali pa se dobro skrivajo, oblečeni v hipsterje.
Zdaj želijo svojo dejavnost razširiti, za kar nameravajo zbrati kar 800.000 dolarjev, pripravljajo pa tudi obsežno turnejo po Evropi, Avstraliji in ZDA. Pobudnika nedeljskih srečanj prisegata, da ne bosta zapadla v razsipen življenjski slog s cigarami in krznenimi plašči, če bo denar zbran.
Čemu so namenjena nedeljska srečanja?
Predvsem si organizatorji nedeljskih srečanj prizadevajo za iskanje praktičnih rešitev na lokalni ravni. Želijo si združiti znanost z dobronamernostjo in izvirnim razmišljanjem.
Organizirajo tudi akcije v lokalnem okolju, ki izboljšujejo kakovost življenja. Na nedeljskih srečanjih se vrstijo predavanja, petje in igranje iger. Prepričani so, da povezovanje med ljudmi prinaša v življenje več zadovoljstva.
»Ne verjeti v Boga naredi življenje bolj dragoceno,« je novinarki Guardiana Esther Addley povedal pobudnik Sanderson Jones.Kakšna so prepričanja ateističnih srečanj?
Na njih naj bi se praznovalo življenje, saj je kratko in enkratno. Torej pozabite na slabosti in utehe reinkarnacije, na nedeljskih srečanjih tega ne boste deležni. Življenje je enosmerna karta brez možnosti vrnitve.
Ne obstaja nobeno besedilo, na katerem bi temeljilo njihovo prepričanje, informacije in navdih izbirajo od povsod. Bog, angeli in reinkarnacija so v nemilosti, ampak, če si zamrmrate »Om« ali »Angel varuh moj«, vam tega ne bodo očitali, čeprav se o tem ne razpravlja.
Navkljub temu trdijo, da so radikalno sprejemajoči, ljubeči in odprti. Njihovo delo je neprofitno in prostovoljno. Prispevkov si želijo za plače glavnih organizatorjev.
Spodbuditi želijo »Akcijske junake«, to je ljudi, ki bodo delali v dobro skupnosti. Ne sprejemajo nobenih sponzorjev ali česa podobnega.
Nedeljska srečanja lahko organizira vsak - tudi vi, napotke najdete na njihovi spletni strani.
