Tiskane izdaje
Pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki jih uporabljajo kmetijski pridelovalci in vrtičkarji v več kot sto državah, tudi Sloveniji, zmanjšujejo navigacijsko sposobnost čebel in število matic čmrljev, sta pokazali ločeni raziskavi skupin znanstvenikov iz Velike Britanije in Francije.
Britanski znanstveniki so ugotovili, da so neonikotinoidi v družinah čmrljev zmanjšali vzrejo matic za 85 odstotkov, poroča BBC. Ekipi sta v reviji Science zapisali, da padanje števila čebeljih družin v številnih državah zmanjšuje količino kmetijskih pridelkov. Zadnja leta v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Nemčiji, na Poljskem, v Španiji in nekaterih drugih evropskih državah poročajo o skrivnostnem izginjanju čebel, v Združenih državah Amerike celo o zaporednih propadih čebeljih kolonij, kar se imenuje sindrom propada čebelje kolonije. Ta pomeni tudi veliko gospodarsko škodo. V Veliki Britaniji so izračunali, da opraševanje kmetijskih rastlin v državno gospodarstvo prispeva okoli 430 milijonov funtov.
Krivci za umiranje čebeljih družin bi lahko bili številni: bolezni, zajedavci, manjše število cvetočih rastlin na podeželju, uporaba pesticidov ali kombinacija vsega skupaj. Neonikotinoidi, ki sta jih obravnavali omenjeni raziskovalni skupini, se uporabljajo za zaščito žita, oljne repice in sončnic pred škodljivci. Pogosto so z njimi obdelana že semena rastlin pred setvijo. Prodrejo v rastlinsko tkivo in se z rastlinskimi sokovi prenašajo po rastlini. Vsebujeta jih tudi cvetni prah in nektar, zaradi česar vplivajo tudi na opraševalce.
Večja ranljivost
Skupina z Univerze v Stirlingu na Škotskem pod vodstvom dr. Dava Goulsona je preučevala učinke neonikotinoida imidakloprida na kolonije čmrljev. Osebke iz nekaterih kolonij so hranili s cvetnim prahom in sladkano vodo, ki je vsebovala omenjeni insekticid v koncentracijah, kakršne so bile izmerjene tudi v naravi, druge kolonije pa so prejemale običajno hrano. Nato so vse kolonije spustili na pašo. Po šestih tednih so bili osebki iz kolonij, ki so bile izpostavljene pesticidu, lažji kot osebki iz drugih kolonij, kar pomeni, da so v panje prinesli manj hrane.
Toda bolj dramatičen je bil učinek izpostavljenosti imidaklopridu na vzrejo matic. Panji, ki niso bili izpostavljeni pesticidu, so vzredili 14 matic, drugi le dve. »Ne bi si upal trditi, da to dokazuje, da so neonikotinoidi edini vzrok za težave čebeljih družin, kaže pa, da so eden od vzrokov, in po vsej verjetnosti pomemben. Uporaba teh pesticidov je tako razširjena, da jim je verjetno izpostavljena večina čebeljih kolonij na območju obdelovanih kmetijskih zemljišč. Zato bi lahko igrali pomembno vlogo pri naraščajočem zmanjševanju čebelje populacije,« je rezultate komentiral dr. Goulson.
Francoski znanstveniki pa so preučevali vpliv tiametoksama, druge aktivne snovi iz skupine neonikotinoidov, na številnost vrnitve čebel v panje. Čebelam – nekatere kolonije so izpostavili insekticidu, druge ne – so na hrbte namestili majhne oznake, da so jih lahko prešteli.
Ugotovili so, da se je v panje vrnilo veliko manj čebel, ki so bile izpostavljene pesticidu, kakor tistih, ki mu niso bile. »Če so čebelje kolonije izpostavljene neonikotinoidom, se lahko zmanjšajo do stopnje, ki lahko povzroči njihov propad ob izpostavljenosti drugim stresnim dejavnikom,« je opozoril vodja znanstvenikov dr. Mickael Henry s Francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave (Inra) v Avignonu.
Dr. Henry meni, da bi morale pristojne službe poostriti kriterije testiranja varnosti pesticidov. »Testi večinoma zahtevajo, da koncentracije pesticidov v naravi ne ubijejo čebel, ne upoštevajo pa posledic učinka pesticidov na njihovo vedenje, zato upamo, da bodo pristojne službe v prihodnje upoštevale tudi ta kriterij.«
Velik posel
Prodaja neonikotinoidov je večmilijonski posel. Čeprav so nekatere države omejile njihovo uporabo, je popolna prepoved, za katero si prizadevajo nekatere okoljevarstvene skupine, verjetno nemogoča. Vodja oddelka za entomologijo na Univerzi v Illinoisu in ena vodilnih ameriških strokovnjakinj za preučevanje sindroma propada čebeljih kolonij May Berenbaum meni, da bi morali ljudje previdneje uporabljati pesticide. »Nedvomno se neonikotinoidi uporabljajo nepremišljeno pod krinko boljšega sveta. Petdesetletne izkušnje bi nas morale izučiti, da je čezmerna uporaba izključno ene aktivne snovi netrajnostna in da je obdelava semen s pesticidi, kljub temu da ni sledu o škodljivcih, povsem nespametna.«
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je evropsko komisijo zaprosil za povečanje števila raziskav o učinkih pesticidov in izdelavo akcijskega načrta za ohranitev čebel. »Ko bo izdelan akcijski načrt, bomo članicam EU določili skrajni rok za nadaljevanje uporabe ali prepoved posameznega pesticida – dotlej bo ta odločitev v njihovih rokah,« je dejal predsednik odbora Paolo de Castro.
Dr. Goulson dodaja, da bi bilo treba še enkrat premisliti vsaj o uporabi insekticidov na vrtovih. »Sam bi jih popolnoma prepovedal.« S svojo skupino načrtuje razširitev raziskovanja učinka neonikotinoidov na druge vrste čebel, francoska ekipa pod vodstvom dr. Henryja pa bo natančneje preučila delovanje tiametoksama na čebele.
