Nepotrebni elementi ovirajo dostop do informacij

Ljubljana – Splet tudi ranljivim skupinam omogoča dostop do informacij in širi njihove možnosti za interakcijo, zato je pomembno, da ga lahko vsi razumejo, nemoteno uporabljajo in tudi soustvarjajo. Toda na spletnih straneh je še vedno preveč elementov, ki jim to onemogočajo, denimo reklamna sporočila in druge akcije, ki ovirajo branje.

S kakšnimi težavami se pri uporabi medmrežja spoprijemajo slepi in slabovidni, zakaj skrbniki spletnih strani ne pomislijo na gluhe in naglušne, kaj pesti gibalno ovirane, ljudi po poškodbi glave in možganov, tiste s težavami v duševnem zdravju in kaj pripadnike tujih narodov so v projektu Razširimo obzorja kulturnega (v organizaciji Beletrine) proučevali predstavniki različnih skupin z oviranostjo. Spletno dostopnost je preverjalo šest pripadnikov različnih skupin z oviranostmi in ocenjevalo, ali so usklajene s smernicami o dostopnosti do spletnih vsebin (WCAG – Web Content Accessibility Guidelines). Ugotovili so, da je na spletnih straneh preveč elementov, ki uporabnikom otežujejo dostop do pomembnih informacij. Težave povzročajo zlasti reklamna sporočila in druge akcije, ki ovirajo prebiranje. Za uporabnike so lahko moteče tudi različna oblikovanost spletnih strani, navigacija in interakcija med njimi.

Oprema je na voljo, a je draga

Anka Vesel, predstavnica gibalno oviranih ljudi, je povedala, da imajo precej težav že pri upravljanju osebnega računalnika, zlasti pri uporabi standardne tipkovnice in miške. »Gibalno ovirana oseba potrebuje prilagoditev periferne računalniške opreme, odvisno od stopnje prizadetosti gibalnih funkcij. Alternativa miški so upravljalne ročice, miške s sledilno kroglo, sledilne ploščice, zasloni na dotik, obstaja tudi programska oprema, ki pritiske tipk na tipkovnici pretvori v gibanje kazalca miške. Nekateri sistemi lahko sledijo premikom glave ali oči uporabnika. Na trgu so še kompaktne, povečane, ergonomične, gumijaste in znakovne tipkovnice ter takšne na zaslonu pa tudi stikalni sistemi, ki nadomeščajo tipkovnico in miško. Z ustrezno programsko opremo omogočajo uporabo računalnika tudi ljudem, ki imajo nadzor nad vsaj enim telesnim gibom,« je povedala. Toda izbira odvisna od finančnih zmožnosti uporabnikov, zdravstveno zavarovanje v Sloveniji pa, kot je dodala, krije le manjši del.

V družbi velja splošno prepričanje, ki slepim in slabovidnim pripisuje veliko manj zmožnosti, kot jih v resnici imajo. »Informacije iz okolice sprejemamo z drugimi čutili. Pri uporabi računalnika potrebujemo dodatno programsko in strojno opremo, bralnik zaslona in Braillovo vrstico. Če so spletne strani preprosto strukturirane in imajo smiselne elemente, niso potrebne prilagoditve, niti dodatni stroški. Žal pa je v Sloveniji položaj takšen, da se slepi na straneh, ki so večinoma neustrezno urejene, srečujemo s težavami,« je dejal njihov predstavnik Antun Smerdel. Najpogostejše so povezane z napačnim poimenovanjem povezav, slik, gumbov in polj za vnos podatkov. Zato bi moral biti na voljo tekstovni opis v navadni obliki HTML. Kadar je besedilo predstavljeno v slikovni obliki, je za slepe nečitljivo, problematični so tudi PDF-dokumenti. Pri videoposnetkih je zaželena možnost opisa slikovnega dela. »Videi brez zvoka so zelo moteči, saj slepe lahko zavedejo, da imajo težave z računalnikom,« je dodal Smerdel.

Da bi bile spletne strani prilagojene gluhim in naglušnim, bi morale biti predstavljene v znakovnem jeziku, ki je njihov materni jezik. »Največ težav je pri pregledovanju video vsebin brez podnapisov, tolmača za znakovni jezik ali transkripcije besedila. Podnapisi so za naglušne zelo dobrodošli, za gluhe pa le delna rešitev, saj za popolno razumevanje vsebin potrebujejo tolmača. Smiselno bi bilo ponuditi možnost prilagoditve hitrosti podnapisov. Zelo moteči so tudi oglasi, piškotki in podobni vsiljivi elementi, ki zmotijo koncentracijo, skoraj vsem gluhim pa predstavljajo težave tudi tuji jeziki,« je navedla Lada Lištvanova, zastopnica gluhih in naglušnih.

Računalnik ni prijazen medij

Alida Klemenčič, predstavnica oseb po poškodbi glave in možganov, je opozorila, da računalnik zanje ni prav prijazen medij: »Spletne strani bi morale biti preproste, saj ima večina ljudi po poškodbi glave težave z zbranostjo, pozornostjo, spominom, razumevanjem, vzdržljivostjo, nekaterim ostanejo tudi fizične poškodbe. Drseče vrstice, animacije, ki rotirajo, utripanje, premiki, premočni ali prešibki kontrasti, nenaravne barve, slabo vidna polja in besedila so lahko zelo moteči. Povzročajo hitro spreminjanje razpoloženja, vznemirjenost, glavobol, dvojni vid ali migotanje pred očmi. Mnogi imajo epileptične napade, ki jih našteti dejavniki lahko sprožijo.« Problematično je tudi preobilje informacij; dolgotrajno iskanje povzroča zmedenost, zasičenost, upad koncentracije, nemoč, dolgotrajno gledanje v ekran pa glavobol. »Ukazi morajo biti opremljeni z natančnimi navodili, brez tujih izrazov, saj se je morala večina prizadetih na novo naučiti razumevanja, pisanja in govora,« je priporočala.

Za ljudi s težavami v duševnem zdravju je zelo pomembna kontrastnost spletnih strani, da jim ne upade koncentracija, imeti pa morajo tudi dovolj časa za prebiranje in uporabo vsebin. »Pri izpostavljenih stvareh, kjer se vsebina samodejno posodablja, mora obstajati možnost podaljšanja prikaza, pomembno pa je, da na strani ni agresivnih vsebin, ki bi lahko privedle do negativne reakcije ali napada. Na strani mora biti vgrajen način za hiter dostop do najpomembnejših vsebin. Vsaka stran bi morala imeti naslov, ki opisuje temo in namen, elementi pa bi morali biti ustrezno označeni, da ne bi vodili v zmedenost,« je med drugim naštela Darija Pochyla, njihova predstavnica v analizi spletnih strani.

Agresivne vsebine

Predstavnica pripadnikov tujih narodov Petra Leverić je poudarila, da bi morale vse spletne strani ponujati možnost nastavitve vsaj enega tujega jezika, podstrani pa logično strukturo: »Dobra ureditev strani omogoča odpiranje PDF-katalogov in obrazcev v novih zavihkih, kar pomaga pri orientaciji. Pri videoposnetkih, zlasti na Youtubu, je zaželena možnost nastavitve slovenskih in angleških podnapisov.« Tudi Petra Leverić je opozorila na agresivne vsebine, rotirajoče in izstopajoče reklame, moteča ozadja in povezave, ki uporabnika vodijo na neželena spletna mesta. »Odstraniti bi bilo treba vse moteče elemente, da bi lahko uporabnik stran prebiral enostavno in tekoče. Na straneh javnega značaja bi morala biti na voljo tudi kontaktna oseba, ki bi uporabniku pomagala pri reševanju težav.«