Tiskane izdaje
Znanstveniki v svojih delih natančneje predstavljajo človeški, ekonomski, zdravstveni in okoljevarstveni vidik vegetarijanskega prehranjevanja, a so tisti, ki se ne prehranjujejo kot večina, pogosto stigmatizirani. Med njimi so tudi tisti, ki so bili nagrajeni za svoje prispevke k miru v svetu.
Predstavljamo Nobelove nagrajence, ki so iz svojih obrokov izločili meso in mesne izdelke.
Dr. Albert Einstein
Teoretični fizik Albert Einstein (14.3.1879 - 18.4.1955), oče revolucionarne relativnostne teorije in moderne fizike, je za svoje življensko delo in dosežke leta 1921 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Zavzemal pa se je tudi za dostojanstven način prehranjevanja.
»Nič ne bo koristilo človeškemu zdravju in povečalo možnosti preživetja živih bitij na Zemlji bolj kakor evolucija k vegetarijanski prehrani.«
»Po mojem mnenju bi vegetarijanski način življenja že s svojim čisto fizičnim vplivom na človeško naravo izredno koristno vplival na usodo velikega dela človeštva.«
(Dr. Albert Einstein, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, 1921)
Dr. Albert Schweitzer
Albert Schweitzer (14.1.1875 - 4.9.1965), teolog, organist, filozof, zdravnik in medicinski misijonar je za svoje filozofsko delo z naslovom Spoštovanje do življenja leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir.
V svojem delu opisana etična načela je v resničnem življenju sam tudi udejanjal. Ustanovil in vzdrževal je bolnišnico Alberta Schweitzerja v mestu Lambaréné, ki se sedaj nahaja v Gabonu.
V etičnem delu Spoštovanje do življenja je v poglavju Civilizacija in etika zapisal:
»Etika ni nič drugega kot spoštovanje življenja. Spoštovanje življenja me navdaja s temeljnimi moralnimi načeli, in sicer da je dobro sestavljeno iz vzdrževanja, pomoči in izboljševanja življenj; uničevati, škoditi ali oteževati življenja je zlobno.«
»Dokler ne bomo čutili sočutja do vseh oblik življenja, sami ne bomo izkusili miru.«
»Zaščita živali je vzgoja za človečnost.«
»Sam sem spoznal, da je navada jesti meso, v nasprotju s plemenitimi čustvi.«
(Albert Schweitzer, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za mir, 1952)
Elie Wiesel
Eliezer »Elie« Wiesel, rojen 30.9.1928, pisatelj, profesor, politični aktivist in človek, ki je preživel holokavst, je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado za mir.
Norveški odbor za Nobelove nagrade ga je imenoval za »znanilca človeštvu,« navajajoč, da je skozi »svojo lastno osebno izkušnjo popolnega ponižanja in skozi popoln prezir do človeštva, kakršnega so izkazovali v Hitlerjevih taboriščih smrti kot tudi za njegova uporabna dela pri zavzemanju za mir, oznanil mogočno sporočilo miru, sprave in človeškega dostojanstva vsemu človeštvu.«
»Človeštvo se mora spomniti, da mir ni Božje darilo njegovim stvaritvam; mir je darilo, ki si ga podarjamo med seboj.«
(Elie Wiesel, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za mir, 1986)
George Wald
George Wald (18.11.1906 - 12.4.1997), ameriški znanstvenik je leta 1967 skupaj s Haldanom Kefferjem Hartlinejem in Ragnarjem Granitom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Najbolj je znan po raziskovanju pigmenta v očesni mrežnici.
»Poslujemo z življenjem in ne s smrtjo.«
(George Wald, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, 1967)
Isaac Bashevis Singer
Isaac Bashevis Singer, novinar, pisatelj in vodilna osebnost v židovskem literarnem gibanju je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
»Velikokrat kdo pove, da so ljudje že od nekdaj jedli meso, kot da bi to bilo opravičilo, da lahko delamo to še naprej. Po tej logiki ne bi smeli ovirati ljudi, da bi ubijali druge ljudi, saj se je tudi to nekoč že delalo.«
»Filozofi in verski voditelji so poskušali svoje učence in privržence prepričati, da niso živali nič več kot stroji brez duše, brez občutkov. Vendar pa vsak, ki je kdajkoli živel z živaljo - bodisi s psom, ptico ali celo mišjo - ve, da je ta teorija nesramna laž, izmišljena v opravičilo okrutnosti.«
(Isaac Bashevis Singer, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, 1978)
J. M. Coetzee
John Maxwell "J. M." Coetzee, romanopisec, esejist, jezikoslovec, prevajalec je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V svojem življenju je prav tako prejel številne druge nagrade in priznanja.
»Da bi bili lahko okrutni, ne smemo poslušati našega srca, ki nam pripoveduje o trpljenju drugega.«
»Pravzaprav si ne prizadevam za pravne pravice živali ampak za spremembo človeškega srca in odnosa do živali.«
»Najbolj pomembna izmed vseh pravic je pravica do življenja in komaj čakam, da bom dočakal dan, ko bo za udomačene živali ta pravica uzakonjena.«
»V našem najglobjem bitju nismo okrutni.«
(J. M. Coetzee, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, 2003)
Linus Pauling
Vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za kemijo (1954) in dobitnik Nobelove nagrade za mir (1962).
Linus Carl Pauling (28.2.1901 - 19.8.1994) je živel polno in ustvarjalno življenje. Kljub temu da je bil v otroštvu reven in se je pogosto srečeval s finančnimi težavami, se je kasneje uveljavil kot kemik, biokemik, mirovni aktivist, avtor in pedagog.
Zanj velja, da je bil eden izmed najbolj vplivnih znanstvenikov 20. stoletja. Sodeloval je pri ustanovitvi področij, kot sta kvantna kemija in molekularna biologija.
Ravno tako je bil edini, ki je prejel dve Nobelovi nagradi, ki si jih za dosežke ni delil z ostalimi, in eden izmed dveh ljudi, katerima je bila podeljena Nobelova nagrada za dve različni področji.
Rabindranath Tagore
Rabindranath Tagore je leta 1913 prejel Nobelovo nagrado za mir. Najbolj je znan po delu o spremembi strukture pesniškega jezika iz izražanja na domačih tleh. Njegove pesnitve veljajo za izraz duhovnega in mističnega.
»Najvišja stopnja izobrazbe je tista, ki nam ne poda samo informacij, ampak poskrbi, da živimo v harmoniji z vsemi oblikami življenja.«
(Rabindranath Tagore, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, 1913)
Dr. Rajendra Pachauri
Rajendra Kumar Pachauri, rojen 20. avgusta 1940, je najbolj znan kot predsedujoči IPCC, medvladnemu odboru za okoljske spremembe, ki mu je bila med njegovim mandatom leta 2007 podeljena Nobelova nagrada za mir. Nagrado so si delili z bivšim podpredsednikom ZDA Al Gorom.
Rajendra Kumar Pachauri je vegan. V svojem nagovoru ob podelitvi nagrade je omenil hindujsko filozofijo Vasudhaiva Kutumbakam, kar pomeni, da je celo vesolje ena družina in da mora takšno razmišljanje prevladovati pri globalnem reševanju problemov.
»Ne prehranujte se z mesom, vozite se s kolesom, bodite varčni - tako lahko pripomorete pri zaustavitvi globalnega segrevanja.«
(Dr. Rajendra Pachauri, vegetarijanec, dobitnik Nobelove nagrada za mir, 2007)
Shmuel Yosef Agnon
Shmuel Yosef Agnon (17.6.1888 - 17.2.1970), osrednja osebnost modernega hebrejskega leposlovja je leta 1966 za »svojo temeljito umetnost pripovedovanja z motivi iz življenja judovskih ljudi« prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Nagrado si je delil z nemško-judovsko avtorico Nelly Sachs.
V svojem nagovoru ob prejetju Nobelove nagrade za literaturo je med drugim izrazil svojo ljubezen do živali:
»Da ne bi žalil kateregakoli živega bitja, moram prav tako omeniti domače živali, živali, ki prebivajo v divjini in ptice, od katerih sem se učil. Job je že davno dejal (35:11): Kdo nas ne nauči najbolj kot živali na Zemlji in nas napravi bolj modre kot pernate živali v raju?«
George Bernard Shaw
George Bernard Shaw (26. 7. 1856-02. 11. 1950), irski dramatik, romanopisec, esejist, pisec kratkih zgodb je za svoje življensko delo leta 1925 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, ki je ni imel namena prevzeti, saj mu ni bilo do posvetnih nagrad in priznanj. A ga je njegova žena pregovorila, saj je to dejanje po njenem izkazovalo veliko čast Irski. Denarno nagrado je namenil prevodu švedskih knjig v angleščino.
V svojih delih se je osredotočal na takrat aktualne družbene probleme; kot so izobraževanje, zakonsko zvezo, religijo, vlado, zdravstveni sistem in razredne privilegije. Najbolj ga je jezilo izkoriščanje delavskega razreda.
Mojstrstvo njegovega pisanja se izraža v komičnem jeziku, v katerega je preobrazil marsikdaj depresivne teme družbenega dogajanja njegovega časa.
»Kako lahko pričakujemo kakršnekoli idealne pogoje na tej Zemlji, če smo sami živeči grobovi umorjenih živali?«
»Živali so moji prijatelji ... in jaz ne jem svojih prijateljev.«
(George Bernard Shaw, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, 1925)
Aung San Su Kji
Aung San Su Kji, dolgoletna politična zapornica in poleg ostalih eminentnih priznanj vlad in organizacij, dobitnica Nobelove nagrade za mir (1991), se z mirnim pristopom ne poteguje samo za pravice ljudi v svoji državi Mjnmaru. Budistična načela in vadba metode meditacije vipassana so ji pomagale prestati pripor. Nenasilna načela ne izraža samo pri svojem vodenju, ki premnogim vliva upanje ampak tudi pri svojem načinu prehranjevanja, to je vegetarijanstvu.
