Nov slovenski alpinistični podvig v gorovju Karakorum

Triindvajsetletna alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta svojo prvenstveno smer na gori K7 poimenovala Sanjači zlatih jam.

Objavljeno
26. september 2011 14.12
Posodobljeno
26. september 2011 18.00
D. S., Delo.si
D. S., Delo.si
Slovenska alpinistična bera je letos še bogatejša za alpinistični podvig v gorovju Karakorum, poroča STA. Triindvajsetletna alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta se na zahodni del gore K7 (6858 m), ki se pne nad pakistansko dolino Charakusa, povzpela po novi, prvenstveni, smeri. Smer sta poimenovala Sanjači zlatih jam.

Odpravo, ki se je v Pakistan podala 15. avgusta, so sestavljali vodja odprave Urban Novak (Alpinistični odsek PD Kamnik) ter člani David Debeljak (Alpinistični odsek Rašica), Luka Stražar (Akademski alpinistični odsek) in Nejc Marčič (Alpinistični odsek Radovljica). Člani odprave, ki jo je podprla Planinska zveza Slovenije, so se v domovino vrnili, v nedeljo.

Glavni cilj odprave je bil glavni vrh K7 (6934 m), na katerega so se želeli povzpeti v alpskem slogu in po možnosti po novi smeri. Ko so prišli v bazo v dolini Charakusa, je Marčiču in Stražarju mogočni steber K7 West (6858 m) padel v oči ter ju popolnoma prevzel. Nanj sta v čistem alpskem slogu, hitro, lahko, neposredno in na vrh potegnila prvenstveno smer, ki je šele druga smer na vrh K7 West. Obe sta slovenski. Prvo smer so nanj leta 2007 potegnili slovenski vrhunski alpinist Marko Prezelj ter Američana Steve House in Vince Anderson.

»Za smer sva porabila štiri dni, večinoma v spodnjem delu je bil led, zgoraj pa skalni skoki, kar je zahtevalo kombinirano plezanje. Čim bolj sva se poskušala držati grebena, ker je ta del precej obešen s seraki. Iz baze sva začela ob 3. uri zjutraj, sledili sta dve uri dostopa po melišču, nato sva začela plezati po strmem snegu in ledu do bivaka na grebenu. Naslednji dan je bil tehnično najzahtevnejši, šlo je za kombinirano plezanje. Bilo je težje od pričakovanega. Ta dan sva preplezala 250 m ter postavila bivak na grebenu. Naslednji dan sva ugotovila, da nadaljevanje po zamišljeni smeri naprej z opremo, ki sva jo imela in v trenutnih razmerah, ni mogoče, zato sva zgornji skalni del obšla po desni strani grebena in nadaljevala pod seraki. Vrh sva dosegla ob 9. uri, nato pa sestopila do prvega bivaka. Naslednji dan sva v slabem vremenu sestopila do baze. Vreme je bilo razen zadnjega dne odlično,« je po prihodu domov za spletno stran Planinske zveze Slovenije dejal Stražar.

»Fantje smo in pogosto brez denarja, tako da smo včasih pravi sanjači zlatih jam,« pa je v smehu Marčič pojasnil, kako so za smer našli svojstveno ime.