Nove tehnologije so vzele sapo telegramu

Pred nekaj dnevi so v Indiji zaprli okenca za telegramske storitve. V Veliki Britaniji so že leta 1982 telegrame nadomestili s telesporočili, Američani so jih ukinili leta 2006, Avstralci pa pred dvema letoma. V Sloveniji so priložnostni telegrami še vedno aktualni.

Prvo sporočilo je bilo v Indiji s telegramom poslano davnega leta 1850, zdaj pa je država storitev ukinila, saj telekomunikacijski operater trdi, da ni več ekonomsko upravičena. Stroški precej presegajo zaslužek. To se stopnjuje že od trenutka, ko je mobilna telefonija postala dostopna tako rekoč povsod. Je telegram torej mrtev? Ne povsem. Častitljiva tehnologija se v pretežnem delu sveta še vedno oklepa življenja.

Najprej je bil telegraf

Za razumevanje razvoja telegrama se moramo vrniti v leto 1790, ko je francoski izumitelj Claude Chappe zgradil mehansko napravo za hitro pošiljanje sporočil na dolge razdalje, imenovano telegraf. Leta 1840 so iz njegovega izuma razvili električni telegraf, ki je po žicah pošiljal sporočila kot kodirane impulze. Kmalu za tem se je pojavil tudi telegram. Zanimivo je, da izum telefona leta 1870 ni čisto nič zmanjšal pošiljanja telegramov. Tehnične težave in visoki stroški telefonskih klicev na dolge razdalje so telegram še dolgo ohranili na prvem mestu. To je bil najlažji, najhitrejši in najcenejši način pošiljanja sporočil v mednarodnem prostoru. Toda, ko je telefonija uspešno premagovala razdalje, postajala kakovostnejša in cenejša, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo začel pomen telegrama usihati.

Postopek se je zelo pospešil leta 1970 s pojavom elektronskih komunikacijskih sredstev. Prvi je bil faks, hitro pa sta mu sledili možnosti za pošiljanje besedilnih sporočil po elektronski pošti in po mobilnih telefonih. Od leta 1990 je telegram potisnjen na rob. Ponekod ga še uporabljajo za obredne namene.

V Indiji so bilo telegrami uradna oblika komunikacije med vladnimi službami. Vrhunec so zabeležili leta 1985, ko so jih poslali kar 60 milijonov. Od tedaj se je število zmanjševalo. Tudi vladne službe so s prejšnjih 45.000 poslanih telegramov lani padle na zgolj 75. V resnici so med uradi že več prejšnjih let komunicirali po e-pošti, sporočila so na obrazcih za telegrame le natisnili.

Telegrami so preživeli kajpak tudi v precej bolj razvitih državah – v Belgiji, na Japonskem in Švedskem, a so jih nekdanji telekomunikacijski monopoli ohranili kot nostalgično storitev ali celo spet uvedli kot retronovost. V številnih državah, kjer so jih uradno opustili, zasebna podjetja, ki se ukvarjajo z dostavno službo, ponujajo telegramske storitve.

Slovenija v koraku s časom

Tudi Sloveniji sta razvoj prenosa in izmenjave informacij ter iznajdba telegrafije oziroma sprejemanja in oddajanja telegramov (pisem na daljavo) prinesla velik napredek. »Telegraf se je do sredine 19. stoletja lahko uporabljal le za potrebe dvora in vojske, šele pozneje tudi v železniškem prometu in za širše potrebe javnosti. Zasebni telegrami so bili tedaj redki, predvsem zaradi visoke cene in raznih omejitev. Telegrama, na primer, nisi mogel poslati z vsake telegrafske postaje, vsa sporočila pa so morala biti sestavljena v nemškem jeziku,« pojasni mag. Estera Cerar, muzejska svetovalka, vodja Muzeja pošte in telekomunikacij.

Prve telegrafske vode so postavljali ob železnicah. Leta 1847 so zgradili telegrafsko zvezo Dunaj–Gradec–Maribor–Celje, jo naslednje leto podaljšali do Ljubljane in leto pozneje do Trsta. Postojna je dobila telegraf leta 1849, Piran 1850, Komen, denimo, pa leta 1857. Telegrafska linija Ljubljana–Kranj–Tržič je bila zgrajena leta 1863, Kočevje in Rudolfovo (današnje Novo mesto) sta ga dobila leta 1869, Žužemberk in Slovenj Gradec leta 1870. Po tem letu se je telegrafska mreža zelo hitro širila. »Do leta 1900 je v Sloveniji delovalo že blizu 200 naprav. Najprej so uporabljali Morsove telegrafe, ki so zapisovali znake morsejeve abecede na papirnati trak. Pozneje so signal razbirali iz zaporednih piskov, ki so prihajali iz zvočnika,« opisuje Cerarjeva. 

Po letu 1873 je tudi za slovenske pošiljatelje telegramov veljala enaka tarifa kot za vso Avstro-Ogrsko. »Dvajset besed navadnega telegrama je stalo 50 krajcarjev, za vsakih nadaljnjih deset besed pa jih je bilo treba primakniti še 25. Za telegrame, oddane v nočnem času, je veljala še višja pristojbina. Zaradi izgub, ki so jih imeli telegrafski uradi, so ceno leta 1879 spremenili tako, da je bilo treba za vsak telegram v osnovi plačati 24 krajcarjev, poleg pa še po dva krajcarja za vsako besedo. Istega leta so uvedli nujni telegram, vendar le za borzna poročila na linijah, povezanih z Dunajem. Zanje je veljala trikratna tarifa. Deset let pozneje so v želji, da bi poslovanje s telegrami povečali, cene znižali,« razlaga strokovnjakinja.

Pogled v zgodovinsko statistiko pove, da so v Mariboru leta 1875 obdelali 62.619 telegramov, v Celju 17.608, na Ptuju 10.714, v Novem mestu 3089, v Krškem 1.299, v Mokronogu 671, v Dolenjskih Toplicah, na primer, pa 250.

Razvoj in širjenje telegrafske mreže se je upočasnilo po prvi svetovni vojni, ko se je začel uveljavljati telefon. Estera Cerar: »Po drugi svetovni vojni so na Slovenskem vse klasične telegrafe nadomestili modernejši teleprinterji, te je konec 80. let 20. stoletja izpodrinili telefaks, nato je prišla elektronska pošta, po letu 1990 pa splet in satelitske komunikacije.«

Čestitke in sožalja

Če je v preteklosti telegram veljal oziroma predstavljal edino možnost, ki so jo ljudje uporabljali, da so svojcem in prijateljem na najhitrejši mogoč način sporočili novico, »se danes telegram uporablja za posebne priložnosti, kot so čestitke ob rojstvu, obletnicah, nekateri tako še vedno izrazijo sožalje ob smrti, so tudi taki, ki s telegramom, na primer, čestitajo za uspešno opravljeno maturo«, pove Megi Jarc iz Službe korporativnega komuniciranja pri Pošti Slovenije.

Kot povsod po svetu se je tudi pri nas z razvojem tehnologij vloga telegrama nenehno zmanjšuje, saj ga nadomeščajo sodobnejše in bolj privlačne oblike komuniciranja, ki so bližje predvsem mladim. Megi Jarc: »Prav zaradi hitrega razvoja in sprememb na tem področju nekatere poštne uprave v svetu storitve telegrama, s katerim se prenaša sporočilo, strankam več ne omogočajo.«

Te spremembe dokazujejo tudi podatki. Iz statističnih podatkov Pošte Slovenije je razvidno, da se je število telegramov v zadnjih desetih letih precej zmanjšalo. Lani smo Slovenci prek Pošte Slovenije oddali približno 46 odstotkov manj telegramov kot pred desetimi leti, ko so jih poštni uradniki prenesli nekaj več kot 350.000.

»Glede na navedeno ocenjujemo, da telegram veljave, ki jo je imel v preteklosti, ne bo več dosegel, bo pa v prihodnjih letih med Slovenci še ohranjal spremenjeno vlogo, ki jo je dobil z dodatnimi možnostmi. Osnovni storitvi smo namreč dodali možnost pošiljanja slikovnih in glasbeni voščilnic ter daril,« pove Jarčeva in zagotavlja, da bo Pošta Slovenije »tudi v prihodnje nudila sprejem telegramov«.

Kaj pa SMS-sporočila?

Telegram torej nikjer po svetu ni povsem mrtev – in verjetno nikoli ne bo. Še več, vsaj v vsebinskem pogledu je tradicija telegrama bolj živa kot kdaj koli prej. Seveda govorimo o besedilnih SMS-sporočilih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v svetu zadnje leto po mobilnih telefonih poslanih blizu 20 milijard kratkih sporočil, podobne številke pa beležijo tudi različni načini komunikacije na internetu. Twitter, denimo, od uporabnikov zahteva kratka in telegrafska besedilna sporočila. Je kaj drugače kot pri telegramu?

Ni dvoma, digitalna sporočila so spodkopala poslovne okvire za nadaljnji obstoj telegrama, vendar so ohranila vse druge vidike telegrafske tradicije. Uporabnike Nokiinih mobilnih telefonov, na primer, na prejeto sporočilo opozorijo trije kratki piski, dva dolga in spet trije kratki. V prevodu so to črke SMS, zapisane v Morsejevi kodi, ki je uradna mednarodna abeceda telegrafije. Tehnologija 19. stoletja, ki so jo tedaj zelo inovativno uporabljali za pošiljanje telegramov, v 21. stoletju živi tudi v številnih napravah, ki jih vsak dan uporabljamo.