Očistimo, popravimo, predelamo in prodamo

V Ljubljani, na Povšetovi, so pred kratkim odprli Center ponovne uporabe, ki je prvi tovrstni v prestolnici, v Sloveniji pa jih deluje že osem. V lično urejeni trgovini je za simbolično ceno mogoče kupiti popolnoma uporabne stvari iz druge roke. Že za nekaj kovancev je mogoče dobiti praktično vse.

Že ob desetih, uro pred začetkom trgovanja, je bilo v prostorih Centra ponovne uporabe zelo živahno. Zaposleni so z novimi izdelki dopolnjevali ponudbo. »Vso opremo smo izdelali iz odpadnih materialov, oblačila so obešena na drogovih iz vodovodnih cevi, police in bokse smo izdelali iz starih omar. Srž naše zgodbe je v prizadevanju, da ničesar dokončno ne zavržemo, ampak stvarem vdihnemo novo življenje. To velja tudi za prostore tega centra, ki so bili prej zapuščeni,« je pojasnila nosilka ideje Centrov ponovne uporabe v Sloveniji dr. Marinka Vovk.

Poleg trgovine so tam uredili tudi skladišče, očiščevalnico in popravljalnico, zanimiv pa je tudi kotiček, kjer se lahko obiskovalci naučijo manjših šiviljskih popravil. »Želimo, da se ljudje usedejo in tudi sami kaj popravijo. Lahko se posvetujejo z našo sodelavko, ki jih naučili, kako prišiti gumb ali narediti manjši šiv. Morda se vam zdi čudno, ampak mladi danes tega ne znajo. Ta oblačila je mogoče kupiti že po 50 centov, z drobnim popravkom pa so kot nova,« je poudarila Vovkova in iz zabojčka potegnila skoraj nenošen, zelo čeden brezrokavnik, ki mu je manjkal le en gumb. Pohvalila se je, da sama že dolgo nobenega oblačila ni kupila v rednih trgovinah, čeprav bi človek na prvi pogled sklepal, da je opravo izbrala v uglednih butikih: »Ne, zakaj bi metala denar stran in spodbujala onesnaževanje okolja. Eko šik mi paše. Poglejte, tamle je usnjena jakna za pet evrov. Kaj ji manjka? Nič. Če ji dodate še pravo torbico in čevlje, ste zmagali.«

Vrsta kupcev

Prostore, v katerih je nekoč delovalo podjetje Vodovod-Kanalizacija, so že ob enajstih preplavili prvi kupci. Izbirali so med stvarmi, ki so bile prvotnim lastnikom odveč, njim pa so vzbujale precej zanimanja. Pisalni stroj, rožasti dvosed, umetniške slike, vodna pipa, lestenci, knjige, rdeč Iskrin telefon, stari kovčki, kravate, torbice, fitnes naprave, otroški vozičeki, igrače, usnjeni fotelji, porcelan, barski stoli, zelo zanimivo oblikovane ptičje hišice in še in še. Skodelice in igrače so po pol evra, knjige po evro, barski stol denimo za 15, fotelj pa za 20 evrov. Za 25 evrov je bila na voljo skoraj nova oblazinjena francoska postelja. V trgovini s pohištvom bi bilo zanjo treba odšteti najmanj desetkrat toliko.

»Tamle imate hudo starinsko omarico, ki je gotovo vredna tisočaka, vi pa jo prodajate za 250 evrov,« je pripomnil gospod umetniškega videza. Ogledal si je ponudbo slik, na oddelek Tukaj plačam pa je prišel z nekaj posodja in par noži. »Ne morem verjeti, po petdeset centov so. Pa tako dobro nabrušeni,« je pripomnil. Ker je bil znesek nakupljenega nizek, je k blagajni prinesel še dve stekleni pokrovki za lonce.

»Nekatere stvari smo potegnili naravnost iz zabojnikov, med drugim veliko starin in celo popolnoma nepoškodovan krznen plašč. Da, v Ljubljani je močno opazno, da se tu prepleta več socialnih slojev, tudi pri odpadkih,« je povedala promotorka ponovne uporabe Damjana Šalehar, sicer umetnostna zgodovinarka. Dolgo je bila brezposelna, zdaj pa v centru sprejema stvari, dela selekcijo, postavi ceno in izdelke umesti na police. »Vsak dan nas imamo polno klicev, ker bi ljudje želeli oddati različno opremo in izdelke ali pa bi prišli iskat kaj točno določenega. V popravljalnici imamo izjemen invalidski voziček iz leta 1937. Tega je že rezerviral nek zdravnik. Želi kupiti takšnega kot je, noče, da bi mi kaj popravili.«

Lahko tudi malo poškodovani

Center, ki deluje kot socialno podjetje, za polovični delovni čas zaposluje pet ljudi, čez eno leto jih bo več. »Bistveno je, da se ljudje čim več naučijo in da jih motiviramo,« je razložila Vovkova. »Delamo z zunanjimi oblikovalci in diplomanti umetnostne zgodovine, ki morajo poznati stare materiale, denimo porcelan, iz katerega je treba narediti zgodbo. Zaposlujemo tudi šivilje, in ker imamo popravljalnico, potrebujemo tudi mizarje in druge s praktičnimi znanji.«

Namen teh centrov po Sloveniji, ki delujejo v okviru socialnega podjetništva, ni le nova uporaba rabljenih stvari. Med cilje so zapisali še zmanjšanje odpadkov in ustvarjanje zelenih delovnih mest. Na Povšetovi 4 je javno podjetje Snaga v partnerstvu z Okoljsko-raziskovalnim zavodom in Zvezo ekoloških gibanj odprlo tudi začasni zbirni center, kamor lahko vsakdo pripelje stvari, ki jih več ne rabi. »Pomembno je, da starih predmetov, lahko so tudi malo poškodovani, ne vržemo v smeti. Tu jih očistimo, popravimo, predelamo in jih za nizko ceno ponudimo kupcem,« je poudarila Vovkova.

Načrti za prihodnost so ambiciozni. »Do spomladi bomo obnovili še dodatne prostore, nadstropje više, tako da bo ta center enkrat večji,« se je pohvalil Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj, Vovkova pa je dodala: »Spodbujali bomo tudi medgeneracijsko sodelovanje. Celo mladi so pogosto prepričani, da nič ne znajo in da službe tako in tako ne bodo dobili. Seveda je ne bodo, sami se morajo naučiti kaj narediti. V akciji morajo biti.«

V ponudbo nameravajo, po vzoru socialnih trgovin, vključiti še prehranske izdelke, ki jih trgovska podjetja izločajo zaradi bližine poteka roka uporabnosti. Tudi drugim, ki jih trgovci zaradi poškodb odpišejo, nameravajo vdihniti novo vrednost. »Če se na primer med transportom poškoduje embalaža, izdelka ne morejo dati na police in pristane v smeteh, čeprav je vsebina čisto v redu. Tu embalažo popravimo ali pa jo odstanimo in čisto novo, še neuporabljeno blago za simbolično ceno prodamo. Še en primer: pri kavnem servisu, se je pri eni od skodelic zdrobil ročaj. Trgovina bo zavrgla ves servis. Mi bomo odstranili le poškodovano skodelico, drugo pa ponudili kupcem,« je pojasnil Lipič. »Z Mercatorjem že sodelujemo, z drugimi trgovci se še dogovarjamo.«

A že doslej se je izkazalo, kot je poudaril svetovalec direktorja Snage Igor Petek, da je bilo odprtje centra uvod v pozitivno zgodbo: »Prav navdihujejo nas, zdaj jih je osem, potrebovali bi jih dva- do trikrat več. Toliko, kot jih zdaj deluje po vsej Sloveniji, jih imajo samo v Gradcu, ki je po marsičem primerljiv z Ljubljano.«

Center ponovne uporabe je odprt od torka do sobote med 11. in 18. uro. Kot je potrdil tudi Petek, so prebivalci Ljubljane novost že zelo lepo sprejeli. V zbirni center množično vozijo stvari, ki jih ne potrebujejo, hkrati pa jih hitro premami ponudba v lični trgovini. »Skoraj vsak, ki pripelje svoje predmete, tu najde kaj uporabnega zase. Praktično nihče ne odide praznih rok. To je bistvo filozofije tovrstnih centrov,« je poudaril Igor Petek.

»Pričakovali smo, da bodo pri nas kupovali tisti, ki nimajo veliko denarja, ker so tu na voljo izdelki po simboličnih cenah. Zdaj pa vidimo, da pri nas z veseljem kupujejo tudi ljudje iz višjo kupno močjo. Tu najdejo zelo poceni izdelke, ki so drugačni. Gre za izobražene ljudi, ki se bolj spoznajo na to. Takšno razmišljanje je že nekaj časa evropski in celo svetovni trend, Slovenija pa takšne ponudbe ni imela. Tisti, ki pridejo prvič, se vračajo. Zelo sem vesela, da kupci, ki so nekoč hodili po takšne stvari v Avstrijo, zdaj pridejo k nam,« je povedala Vovkova.

Od Roka, ki je bil v času našega obiska zadolžen za blagajno, smo izvedeli, da v centru še nihče ni zapravil manj kot pet evrov: »Je pa veliko primerov, ko kupci za izbrane izdelke tu pustijo tudi stotaka.« Ni mu težko verjeti, saj lični izdelki, oženjeni z nizko ceno, zlahka premamijo še tako zagrizenega skopuha.