Tiskane izdaje
Kot poroča CTV so v Angliji, Kanadi in ZDA posamezni vrtci in osnovne šole že uveljavili posebna pravila o medsebojni interakciji med otroki.
Tako so v nekaterih vrtcih, kot je Coghlan Fundamental Elementary School, med drugim omejili tudi možnost medsebojnega objemanja, igre, ki zahtevajo telesni sti in celo »dajanje petke« (high five).
Nekatere starše to moti, saj menijo, da bo tako druženje otrok na igrišču nekaj zelo nespontanega.
Tovrstni ideali varne igre so lahko dvorezen meč. V zadnjih dveh desetletjih se ideali namreč niso skoncentrirali le na vzdrževanje večne mladosti pri odrasilh, temveč tudi na vzgojo otrok, ki naj bi bili že od prvih korakov pravilno spodbujani in ljubljeni. Včasih z drobno frustracijo, kot recimo, da si malce umažejo kolena. Več pa že skorajda ni zaželeno. Kajti travme iz otroštva so razumljene predvsem kot nepotrebna psihološka ovira na poti do izpolnjujoče odraslosti.
Kaj se torej zgodi, če vašega otroka nekdo porine na igrišču? Ali, če se vaš otrok naleze streptokokov, ker se z nekom objema? Starši se zdaj v takšnih primerih razmišljajo ali pa dejansko s pomočjo odvetnikov zahtevajo od vrtca ali šole povračilne ukrepe.
Otroštvo je zdaj soočeno z novimi pravili. Seveda ne bi bilo na mestu idealizirati brezskrbne otroške igre, kar se pogosto dogaja. Kajti kot vemo, otroška igra lahko vsebuje elemente nasilja in drugih oblik diskriminacije, ki se iz odraslega doživljajskega sveta (ne)hote prenaša v otroški domišljijski svet.
Poziv k ne-dotikanju se zdi povsem nerazumen in celo psihološko boleč. Hkrati pa so v Coghlanu otroke pozvali, naj si zamislijo igre, ki ne vključujejo borbe, kar je zanimiv predlog. A brez človeškega dotika je vendarle (pre)težko.
